Hepatitis A se pojavlja po vsem svetu, vendar se endemsko, z občasnimi epidemijami, pogosteje pojavi v državah v razvoju (Afrika, Bližnji vzhod, Južna in Srednja Amerika).
Pomembno vlogo prenosa virusa hepatitisa A ima fekalno-oralna pot (t.i. bolezen umazanih rok). Prenos okužbe je pogojen s prisotnostjo fekalne kontaminacije na konicah prstov, zato je okužba pri ljudeh, ki si ne umivajo rok dokaj enostavna. Najbolj izpostavljeni so otroci, vendar se pri njih bolezen pojavi v blažji obliki in traja krajši čas.
Pojav virusa pogojuje sanitarno stanje okolja, higienske navade in skupina ljudi v bližnjem stiku z virusom (šole, vrtci, bolnišnice…). Za razliko od držav v razvoju, se hepatitis A v razvitih državah pojavlja v kasnejšem življenjskem obdobju.
Bolezen se lahko prenaša tudi z okuženo vodo. V tem primeru se hepatitis pojavi v obliki masovnih hitro širjenih epidemij, ki zajamejo celotno starostno strukturo.
Hepatitis A se lahko širi tudi z okuženo hrano. Ponavadi gre za živila, ki niso izpostavljena termični obdelavi ali se termična obdelava izvaja pri nižji temperaturi (surove ali premalo kuhane školjke, ki se razvijajo v kontaminirani vodi).
Zelo malo je dokazov, da se HAV (Hepatitis A virus) prenaša med heteroseksualnim spolnim odnosom, pri moških homoseksualcih pa je incidenca HAV dokaj visoka. Parenteralni prenos HAV po krvi je mogoč, vendar v zelo redkih primerih.
Človek je edini gostitelj virusa hepatitisa A (oboleli lahko v fazi inkubacije in akutni fazi okuži druge ljudi).
Inkubacija oz. čas, ki je potreben od vstopa virusa in pojave prvih simptomov bolezni, traja približno dva do štiri tedne. Simptomi so:
· Visoka telesna temperatura
· Bolečine v mišicah in sklepih
· Slabost in bruhanje
· Včasih tudi driska
Po padcu telesne temperature se pojavijo naslednji simptomi:
· Koža in beločnice porumenijo
· Temen urin
· Svetlo blato
· Povečana jetra
Po tednu ali dveh simptomi bolezni izginejo, popolno okrevanje traja štiri do šest tednov.
Bolezen običajno spontano izgine in ne preide v kronično obliko. Vseeno pa lahko HAV povzroči prolongirano holestazo (zastoj žolča), ki jo spremlja povišana alkalna fosfataza skupnega bilirubina, kar lahko traja več mesecev, redko se spremeni v kronični relapsirajoči tok.
Opisano stanje se običajno reši najkasneje v letu dni. HAV pa je lahko sprožilec oblike avtoimunskega hepatitisa, ki se ga napačno zamenjuje s kroničnim hepatitisom. Ta oblika bolezni se pojavi pri zelo malem številu okuženih, težka t.i. fulminantna oblika pa lahko poškoduje jetra. Znano je, da se fulminantni hepatitis A, čeprav redko, v večjem številu pojavi pri intravenskih odvisnikih.
Simptomi bolezni so odvisni od splošnega zdravstvenega stanja obolelega in starosti pri kateri se je infekcija pojavila. V otroškem razvoju, še posebej v prvem letu življenja, je bolezen blaga in mine neopaženo. Infekcija v kasnejših letih pa se lahko sprevrže v težko obliko bolezni.
Laboratorijske preiskave kažejo povišano vrednost jetrnih encimov (AST, ALT) in bilirubina, kar je znak poškodb jetrnih celic.
Med akutno infekcijo imunski sistem bolnika ustvarja protitelesa Ig M anti-HAV, ki se v krvi zadržuje naslednjih 6 – 12 mesecev od pojave prvih simptomov bolezni. Prisotnost Ig G anti-HAV je indikator preležanosti hepatitisa A ali imunosti kot posledice cepljenja proti hepatitisu A. Virus se lahko izolira iz blata obolelega, vendar se ne izvaja rutinsko.
Zdravljenje je simptomatsko: zniževanje telesne temperature, vzdrževanje elektrolitskega ravnovesja, počivanje in dieta. V primeru hujše oblike bolezni je potrebna hospitalizacija. Bolezen spontano izgine, prehod v kronično obliko ni zabeležen.
Osnovna preventiva hepatitisa A je enaka kot pri vseh ostalih črevesnih obolenjih: ustrezna osebna higiena in ustvarjanje pogojev okoljske higiene (umivanje rok, pravilno odlaganje odpadnih materialov, neoporečna pitna voda in hrana).
Bolezen se lahko prepreči s preventivnim cepljenjem, ki se priporoča potnikom v endemska področja, medicinskemu osebju, ljudem, ki so prisotni v procesu proizvodnje hrane, ljudem, ki delajo v komunalnih podjetjih povezanih s kanalizacijo, ter ljudem s kroničnimi jetrnimi boleznimi.
Cepljenje proti okužbi s hepatitisom A se priporoča tudi homoseksualcem, ter intravenskim odvisnikom. Prav tako se cepljenje priporoča ljudem, ki živijo v skupnem gospodinjstvu z obolelimi, kot tudi ljudem, ki so bili v spolnem kontaktu z okuženim.
Cepljenje sestavljata dva odmerka cepiva, s tem da drugi odmerek sledi šest do dvanajst mesecev po prvem odmerku. Danes poznamo kombinirano cepivo, ki ščiti pred hepatitisom A in B. Prejeme se ga v treh odmerkih – drug odmerek mesec dni po prvemu, tretji pet mesecev po drugemu. Zaščita je vseživljenjska.