Hipohondrija je resna bolezen

Hipohonder neprestano obiskuje zdravnika in si izmišljuje nove simptome, kasneje pa se obiski spremenijo v odvisnost, pravi Thomas Gaertner, dekan klinike Schoen za psihosomatsko medicino v nemškem Bad Arolsenu.

Po zdravniškem pregledu in potrditvi, da je z njim vse v najlepšem redu, se hipohonder sprosti, vendar ne za dolgo. Kmalu se pojavi nov simptom, ki rodi nov strah in vpliva na hipohondra tako, da ponovno obišče zdravnika.

Če se hipohonder sramuje svoje odvisnosti pogosto menja zdravnike in išče druga mnenja. Kljub temu, da pacient nima telesnih znakov bolezni še ne pomeni, da so njegovi simptomi lažni. Prav nasprotno! Takšen pacient ima resnično resno težavo, saj je hipohondrija somatska motnja pri kateri se telesni simptomi ne morejo popolnoma pojasniti.

Še posebej v nevarnosti so ljudje s povišano percepcijo ali povečanim bdenjem nad lastnim telesom, poudarja Gaertner.

Maria Gropalis, psihologinja z Inštituta za psihologijo fakultete v Mainzu pojasnjuje, da se hipohondri težko spopadajo z negativnimi emocijami, strah pa pogosto preide v kronični stres.

Hipohondra je potrebno na psihoterapiji najprej prepričati, da ni znorel, nato pa morajo priznati svojo duševno motnjo. Motnja se zdravi s kognitivno bihevioralno terapijo (KBT). Pri terapiji se pacienti učijo, da je povsem naravna reakcija telesa na stres, ki lahko izzove nenadno slabost, veselje pa lahko izzove nepravilno bitje srca.

Psihiatri učijo obvladovati strah in jih relativizirajo. Tudi po terapiji so pogosti recidivi, opozarjajo psihoterapevti in dodajajo, da morajo pacienti še enkrat skozi isto metodo zdravljenja.