Hormonsko zdravljenje raka na dojki

Hormonska terapija deluje tako, da znižuje vsebnost ženskih spolnih hormonov ali pa blokira njihov učinek. Čeprav ima estrogen v ženskem organizmu številne pozitivne funkcije, lahko vzpodbudi rast hormonsko odvisnih karcinomov na dojki. Inhibicija hormonov iz skupine estrogenov, pa je ena izmed metod zdravljena raka na dojki.

Metoda se najpogosteje uporablja po operaciji, obsevanju in kemoterapiji, ter na ta način zmanjša verjetnost recidivov pri rano odkritem karcinomu ali upočasni razvoj že metastaziranega karcinoma. Predoperativno prejemanje hormonov lahko zmanjša nekatere vrste tumorjev.

Pomembno je razumeti, da hormonska terapija (HT) ni hormonsko nadomestna terapija (HNT), ki se prejema za lajšanje tegob v menopavzi. Hormonska terapija zmanjšuje vsebnost estrogena, hormonska nadomestna terapija pa njegovo prisotnost v organizmu poveča.

Pacientke hormonsko terapijo v glavnem dobro prenašajo. Stranski učinki so izrazitejši v prvih mesecih zdravljenja, potem postopoma oslabijo.

Dejavniki, ki vplivajo na odločitev in vrste hormonske terapije:

• Menopavza
• Stadij karcinoma
• Stranski učinki
• Kostna masa
• Artritis
• Tveganje za karcinomom maternice in jajčnikov

Hormonsko terapijo razvrščamo v tri skupine

Selektivni modulatorji receptorja estrogena (tamoksifen, raloksifen,…)

Prejemajo se kot standardna hormonska terapija pred menopavzo. Deluje na inhibicijo estrogenskih receptorjev v dojkinem tkivu in na ta način preprečuje rast in diobo malignih celic.

Na ostale estrogenske receptorje (kosteh, maternici in jetrih) pa imajo ravno nasproten učinek, kar lahko povzroči raka na maternici (manj kot 1%) in nastajanje krvnih strdkov. Za razliko od inhibitorjev aromataze ne škodijo kostni masi.

Inhibitorji aromataze (anastrozol, letrozol, eksemestan)

Po operaciji, kemoterapiji in obsevanju jih pet let ali 2-3 leta po predhodnem prejemanju tomiksifena, prejemajo izključno ženske v menopavzi. Inhibitorji aromataze so najboljša izbira pri zgodnjemu stadiju hormonsko odvisnega raka na dojki.

Inhibitorji aromataze, za razliko od tamoksifena, povzročajo manj stranskih učinkov, vendar se pogosteje povezujejo z srčnimi težavami, bolečinami v sklepih in osteoporozo, zato se poleg tega zdravila priporoča še jemanje vitamina D in kalcija.

Blokerji estrogenskih receptorjev (fulvestrant)

Blokerji estrogenskih receptorjev zmanjšujejo število estrogenskih receptorjev in menjajo njihovo obliko, ter s tem vplivajo na njihovo delovanje. Uporabljajo se za zdravljenje postmenopavznega metastaziranega raka na dojki.

Koliko časa hormonska terapija?

Hormonska terapija zahteva dolgoletno zdravljenje. Pri lokaliziranem raku na dojki, se hormonska terapija jemlje še pet let po operativnem posegu, obsevanju in kemoterapiji. Po podatkih nekaterih raziskav pa se jo lahko prejema tudi deset let.

Pri metastaziranemu raku na dojki se HT prejema toliko časa, kolikor ta deluje, oziroma od napredovanja bolezni, ki se jo diagnosticira z radiološkimi metodami ali porastom markerja Ca 15 – 3.

Vse vrste hormonske terapije, razen s fulvestrantom, se jemljejo enkrat dnevno peroralno. Fulvestrant pa se enkrat mesečno prejme kot vakcina.

Skupaj z vašim zdravnikom morate preučiti, katera je najboljša izbira hormonske terapije za vas. Informacije v članku so lahko koristne in edukativne, vendar niso nadomestilo za zdravniški nasvet.