V kolikor gre za t.i. tipe virusa z nizkim tveganjem »lov-risk« (6, 11, 41, 43, 44) se pojavijo genitalne bradavice (condylomata accuminata), ki so nalezljiva bolezen in se prenašajo s spolnimi odnosi. Tipi virusa z visokim tveganjem »high-risk« (16, 18, 31, 35, 39, 45, 51, 52, 56) so nevarni zato, ker ne kažejo očitnih simptomov, povezujejo pa se s pojavom abnormalnosti epitela na materničnem vratu (cervikalna displazija).
Kronična HPV infekcija povečuje tveganje za nastanek raka na materničnem vratu za 65, pri onkogenih »high-risk« tipih pa za 130 krat. Večino žensk s pozitivnim HPV testom ne bo dobila genitalnih bradavic niti cervikalne displazije, čeprav se HPV infekcija povezuje z nastankom raka na materničnem vratu. Znanstvene raziskave so pokazale, da kronični stres in določen odnos do seksa spreminjajo dotok krvi v maternični vrat in tako vplivajo na izločanje žlez, kar kaže na organsko povezavo med stresom in spremembam na tem delu telesa. Slabljenje imunskega sistema kot posledica kroničnega čustvenega in drugega stresa, slaba prehrana, alkohol in kajenje, so lahko razlogi za spremembe v imunološkem odgovoru, ki lahko pospešijo aktivnost virusa.
Pri moških se genitalne bradavice pojavijo na glavici penisa in prepuciju, pri ženskah na malih sramnih ustnicah, po celi površini vagine, okoli zadnjične odprtine in zadnjici. Če je število kondilomov umirjeno jih spremlja zmerno srbenje. V primerih večjega števila kondilomov oz. pri pojavljanju v skupinah, so možne krvavitve, ki jih spremljajo močne bolečine. Infekcija s »high-risk« tipi je lahko povezana, ali pa se pojavlja izolirano, v večini primerov pa se odkriva preko HPV brisa materničnega vratu, ki se ga priporoča narediti pri abnormalnosti PAP testa.
Postopek zdravljenja je zalo kompleksen. Kondilomi se kirurško odstranijo: s skalpelom ali laserjem, kot tudi s krioterapijo, elektroterapijo in z diatermičnim odstranjevanjem (LEEP). Druga možnost je premazovanje izrastlin s podofilinom (Podophyllinum), ki predstavlja kemijsko smolo pridobljeno iz plodov belega gloga in spada v skupino rastlinskih citostatikov. Pri zdravljenju običajno uporabljamo 3 – 5% alkoholno raztopino podofilina, ali 0,5% podofiloxa (Condylox), ki je sorodno zdravilo in se uporablja za zdravljenje samo zunanjih kondilomov. Za premazovanje kondilomov na zunanjih spolovilih, vagine in materničnega vratu se lahko uporablja tudi triklor-ocetna kislina (TCA).
Novost pri zdravljenju kondilomov je imiquimod (Aldara), ki iritrira v imunomodulirajoče snovi, natančnega mehanizma delovanja tega zdravila pa še ne poznamo. Zdravilo vsebuje antiviralno in antitumorsko delovanje pri čemer je značilna stimulacija celularnega dela imunskega sistema. Krema se na spremembe nanaša trikrat tedensko. Za razliko od kirurškega odstranjevanja, ali krioterapije kondilomov, kjer je recidiv do 75%, je odstotek ponovnega izbruha kondilomov pri prejemanju imiquimoda nižji za 20%.
Raziskave so pokazale, da se celo 50 – 80% blagih motenj na PAP testu s pozitivnim HPV (high-risk) pozdravi brez zdravljenja. Povedati pa moram, da se lahko spremembe tudi hitro slabšajo. Prav iz tega razloga je pri HPV infekciji materničnega vratu nujna redna PAP kontrola.
Ugotovitev cervikalne displazije skupaj s HPV infekcijo je indikacija za razširjeno kolposkopijo z identifikacijo sprememb. V primeru ugotovitve kolposkopskega abnormalnega epitela se izvede histološka preiskava (biopsija, ali »see and treat« postopek), odvisno od PHD rezultatov. Za nadaljnje zdravljenje obstajajo kirurške metode konizacije (laser, klasična konizacija, LLETZ), s katerimi iz materničnega vratu skupaj z virusom odstranimo nezdravo tkivo.
Pri nižjih stopnjah dispalzije opisujejo izredne rezultate zdravljenja z nizkimi odmerki naravnega inteferona, uspeh terapije znaša med 80 in 100%. Glavni cilj lokalnega zdravljenja z inteferonom je inhibicija vgradnje HPV v genom še neinficiranih celic, ki sestavljajo vaginalno sluznico in materničnega vratu. S cepivom proti HPV računamo popolnoma izkoreniniti tveganje za nastanek te nevarne infekcije.
Z obzirom na razširjenost virusa, ter možnosti spontane samoozdravitve virusa in visokega odstotka ozdravitve se priporočajo zaščiteni spolni odnosi (kondom). Vsekakor je dobro vedeti, da kondom pri prenosu virusa ne nudi absolutne zaščite. Na ta način se lažje ustvarijo pogoji za samoočiščenje virusov, zniža pa se tudi količina virusov, ki se med spolnimi odnosi prenašajo med partnerjema. Številne znanstvene raziskave kažejo na povezanost cervikalne displazije in HPV virusa z nizkimi vsebnostmi antioksadivnih vitaminov A (beta-karoten), E in C, kot tudi vitamina B kompleks (še posebno folne kisline). Prav iz tega razloga se priporoča povečati vnos antioksidativnih vitaminov (Carotenoid Complex, Flavnoid Complex, Betaguard) in folne kisline v prehrani. Kontracepcijske tabletke lahko povečajo verjetnost nastanka abnormalnosti epitela, čeprav mehanizem za to ni poznan. Govori se o večji seksualni svobodi in večjemu številu partnerjev, čeprav najverjetnejši razlog tiči v znižani vsebnosti vitamina B, oziroma folne kisline v krvi.
Znan in močan antioksidativni učinek imajo tudi preparati aloe vere (Aloe Vera Plus, Aloe Vera Gel). V stimulaciji imunološkega odgovora ob pravilni prehrani, prenehanju kajenja in uživanju alkohola, pomembno vlogo igra tudi redukcija stresa, pravilen razpored dnevnih aktivnosti in dnevnega počitka. Stimulacija lokalnega imunološkega odgovora vagine se doseže z regeneracijo in krepitvijo naravne vaginalne flore (Vagisan vag, Doderlein Med).
http://youtu.be/GbsLeuCA3LQ
Literatura:
1.Expertengremium der Deutschen STD-Gesellschaft. Condylomata acuminata und andere HPV-assoziirte Krankheitsbilder des Genitale und der Harnröhre. Leitlinie der Deutschen STD-Gesellschaft, Juni 2000.
2.Woodman et al. Natural history of cervical human papillomavirus infection in young women: a longitudinal cohort study. Lancet 2001; 357 (9271): 1831-1836
3.Kahn JA et al. Mediators of the Association Between Age of First Sexual Intercourse and Subsequent Human Papillomavirus I