Hrana za možgane

Možganom moramo priskrbeti ključna hranila, ki pred propadanjem zaščitijo možganske celice. V katerih živilih pa se nahajajo možganom prepotrebna hranila?

Morske ribe

Losos, tuna, skuša in sardele vsebujejo omega-3 maščobne kisline, ki so vsestransko hranilo bistvenega pomena tudi za delovanje našega uma. Približno 40% maščobnih kislin v možganskih celicah so DHA, ki je glavna sestavina omega-3 maščobne kisline. Strokovnjaki so mnenja, da je odgovorna za prenos signalov med možganskimi celicami.

Raziskave so pokazale, da imajo ljudje z višjo vsebnostjo DHA v krvi, kar za 39% nižje tveganje pojavnosti  Alzheimerjeve bolezni.

Omenjene ribe naj vaš jedilnik obogatijo vsaj enkrat na teden. Previdno pri uživanju tun, ki vsebujejo višje vrednosti živega srebra.

Zelenolistna zelenjava

Solata, brokoli, ohrovt, zelje, brstični ohrovt in tudi cvetača vsebujejo številne antioksidante, kot sta vitamin C in rastlinski karotenoidi, ki še posebej močno ščitijo možganske celice.

Antioksidanti preprečujejo poškodbe kot posledice delovanja prostih radikalov, ki nastanejo kot odpadni produkt celične proizvodnje energije. Možgani so na delovanje prostih radikalov še posebej občutljivi, saj za svoje delovanje porabijo ogromno energije – (3% vaše telesne teže in porabijo pa zgolj 17% svoje energije). Ker možgani proizvedejo ogromno prostih radikalov, je potrebno zaužiti veliko živil bogatih z antioksidanti, ki proste radikale pomagajo razgraditi ali izločiti iz telesa.

Čeprav so dobrodošli antioksidanti vseh rastlin, pa so antioksidanti iz skupine omenjenih živil, za delovanje možganov še najbolj primerni. Nekatere raziskave so pokazale, da lahko z zelenjavo svoje možgane pomladimo za leto ali dve.

Naj se omenjena zelenjava dnevno pojavi na vašem jedilniku.

Avokodo: olje, oreščki in mandlji

Vsi avokadovi produkti vsebujejo še en pomemben antioksidant: vitamin E. Raziskave so pokazale, da zmerne količine vitamina E znižajo tveganje za Alzheimerjevo bolezen za  67%.

Dnevno zaužijte 15 mg vitamina E, kar v protivrednosti  pomeni 50g mandljev.

Čokolada

Posladkajte svoje možgane s črno čokolado (najmanj 70% kakava). Čokolada vsebuje flavonoide, vrsto antioksidantov, potrebno za boljše delovanje možganov. Flavonoide najdemo še v jabolkih, rdečem ali črnem grozdju, črnem vinu, čebuli, čaju in pivu.

Košček črne čokolade na dan, še ni nobenega pokopal.

Curry

Začimba z močnim protivnetnim delovanjem. Curry vsebuje aktivno sestavino imenovano kurkumin, katera v možganih preprečuje nastajanje beljakovin imenovanih amiloidni plak, ki povzroča Alzheimerjevo bolezen.

Kot začimbo ga lahko dodate omakam za testenine, v solatne prelive in mesne marinade.

Jagodičevje

Jagode, maline, robide, ribez, kosmulje, borovnice… so antioksidantne bombe, mehanizem njihovega delovanja na možgane pa še ni povsem jasen. Nekateri znanstveniki so mnenja, da pomagajo graditi zdrave povezave med možganskimi celicami.

Jogurt z dodanim svežim jagodičevjem, kosmiči, polnozrnatimi žiti naj postane vaš zajtrk ali popoldanska malica.

Polnozrnata žita

Vlakninsko bogati ovseni kosmiči, otrobi, rjav riž… pomagajo pri uravnavanju glukoze v krvi. Vaše telo tako sladkor prebavi hitreje, kar pa pomeni nenaden dvig energije. Glukoza je kljub vsej gonji proti sladkorju glavno gorivo za delovanje možganov, pomembno je zgolj pravo ravnovesje, s katerim preprečimo težave s koncentracijo, utrujenostjo in tečnobo.

Na dan je potrebno pojesti približno 25g vlaknin: najdemo jih tudi v sadju, zelenjavi, stročnicah…

Voda

Za normalno delovanje vsaka telesna celica potrebuje vodo. Tudi možganske niso prav nobena izjema: tri četrtine možganov je pravzaprav voda. Bolj hidrirano telo dosega boljše rezultate na testih inteligence.

75 kg težek odrasel človek, mora popiti približno dva litra tekočine na dan.

Alkohol

Medtem ko prekomerno pitje alkoholnih pijač povzroča propadanje možganov in Alzheimerjevo bolezen, raziskave kažejo, da zmerno pitje alkohola ščiti možgane. Enota popitega alkohola na dan za 54% zniža verjetnost razvoja demence. Strokovnjaki omenjenega fenomena še ne znajo pojasniti. Povezujejo ga za nižjo verjetnostjo kardiovaskularnih obolenj, ter nižjo verjetnostjo pojava tihih vnetij v telesu. Majhne količine alkohola varujejo srce in možgane.

Kozarček vina, ali eno pivo, ali 0,5 dl žganja na dan in nič več.

Kava

Kofein je še ena substanca pri kateri večji odmerek pomeni strup. Presežek povzroči stanje, ki ga imenujemo možganska megla, vendar lahko kofein v zmernih količinah izboljša pozornost, reakcijski čas, ter ostale možganske sposobnosti.

Kavica ali dve na dan vam ne moreta škoditi.