Nosečnost je obdobje, v katerem se ustvarjajo idealni pogoji za nastanek in razvoj ene od infekcij. V času nosečnost je depriminirana funkcija T limfocitov, spremenjena pa je tudi biološka flora v porodnem kanalu. Infekcije lahko nastopijo v času nosečnosti, med porodom in po porodu. Obstajata dva načina nastanka infekcij: kontinuirani in diskontinuirani način širjenja infekcije. S kontinuiranim načinom označujemo širjenje okužbe iz maternice, ali jajcevodov, z diskontinuiranim načinom pa označujemo širjenje infekcij po krvi in limfnih žlezah.
Vpliv na plod je odvisen od časovnega obdobja (tednov nosečnosti) v katerem je infekcija nastala. V kolikor nastopi v prvih dvanajstih tednih nosečnosti nastanejo embriopatije – poškodbe zarodka. Embriopatije niso značilne za nekatere vrste infektivnega agensa, ampak so specifične v primeru, ko je embrio že inficiran. V kolikor pride do hudih poškodb embria, infekcija povzroči spontani splav. Na ta način delujejo vse piogene infekcije: toksoplazmoza in listerija, kot tudi varicella ali chlamydia. Fetopatije (obolenje ploda po tretjem mesecu nosečnosti) označujejo poškodbe ploda po 12-tem tednu nosečnosti, pa vse do poroda. Če infekcija nastopi v tem času nosečnosti, so posledice odvisne od vrste povzročitelja. V kolikor govorimo o toksoplazmozi, varicelli in rubeoli, so rezultati vpliva infekcij na plod različni. Nastopijo lahko poškodbe različnih organskih sistemov, zastoj rasti, smrt otroka, prezgodnji porod, lahko pa se rodi povsem zdrav otrok brez kasnejših vidnih simptomov. Infekcije v nosečnosti ne vplivajo na razvoj ploda, če gre samo za okužbo matere, ki se ni razširila na otroka. Kot posledice stranskih učinkov infekcij v nosečnosti se lahko pri otroku pojavijo: levkemija (influenza), tumor na osrednjem živčnem sistemu (varicella) in primarni hepatocelularni karcinom (hepatitis B).
Ko se sprašujemo o vplivu infekcij na potek nosečnosti in nosečnico, moramo pričakovati težje posledice kot običajno, še posebno, če gre za infekcije pospremljene z visoko temperaturo, infekcije nastale po porodu (puerperalna sepsa) in infekcija nastale po splavu. Nosečnice, ki se srečajo z infekcijami med nosečnostjo, se spoprimejo z večjim številom komplikacij in težjim posledicam infekcije. Kod posledica se lahko pojavi infekcija plodovnih ovojev (korioamnionitis, SLA – sindrom intraamnijske infekcije), predčasen izliv porodne vode, spontani splav, med prezgodnjim porodom višja smrtnost otrok in otročnice.
Najbolj značilne infekcije v nosečnosti poimenujemo s kratico T O R C H. Kratica T pomeni toksoplazmozo, O »other« je kratica za hepatitis B, mumps in treponemo, R je kratica za rubeolo, C za citomegalovirus in H za herpes simplex virus. Simptomi teh infekcij so neopazni ali blago opazni: slabost, neznatno zvišana telesna temperatura, otečene limfne žleze in kožni osip. Fetalne poškodbe so pogosto tako velike, da prihaja do karakterističnih sindromov. Nekatere od teh infekcij so tipične embriopatije, spet druge so tipične fetopatije.
Za večino navedenih infekcij obstajajo specifični krvni testi, iz katerih je moč prebrati zdravstveno stanje nosečnice. S pomočjo testov izvemo, kdaj se je nosečnica okužila (pred ali med nosečnostjo) in, ali njeno telo proizvaja dovolj zaščitnih protiteles, da zaščitijo otroka v nosečnosti. Z ultrazvočnim spremljanjem in iskanjem možnih simptomov, ter s pomočjo amniocenteze preverjamo ali je inficiran tudi otrok. Pri nekaterih vrstah infekcij se predpiše specifična terapija zdravljenja. Pri toksoplazmozi predpišemo terapijo s spiramycinom, z intrauterino transfuzijo krvi pozdravimo infekcijo parvo B19, za ostale infekcije pa ne obstaja možnosti zdravljenja. Vse infekcije v nosečnosti so nepotrebne, zato se jim je potrebno izogibati. V nosečnosti ne vztrajamo pri rednem in obveznem cepljenju nosečnic, čeprav niso vsa cepljenja kontraindicirana nosečnosti.
Literatura: