Intervju: Rotavirusne okužbe se pojavljajo tudi v toplejšem obdobju

Kako se pri otrocih razvije imunski sistem in za katere okužbe so otroci najbolj dovzetni?
Imunski sistem otroka se začne razvijati že v maternici, sestavljajo pa ga celice, ki krožijo po krvi (levkociti ali bele krvne celice) in celice, ki so drugje po telesu ter sestavljajo imunska tkiva in organe (bezgavke, vranico, mandlje, priželjc). Imunski sistem po prvem stiku z določenim povzročiteljem potrebuje za organizacijo obrambe približno teden do dva, šele nato premagamo okužbo. Imunske celice, ki so nastale ob tem določenem povzročitelju, pa ostanejo žive še več let. Pravimo, da ima imunski sistem »spomin«, saj je ob ponovni okužbi z istim povzročiteljem že pripravljen na obrambo in takoj premaga okužbo. Ta pojav izkoriščamo tudi pri cepljenju. S cepivom razmnožimo imunske celice in na ta način ustvarimo imunski spomin brez prebolevanja okužbe. Bogatenje neškodljive flore stimulativno vpliva na razvoj imunskega sistema. Hujše okužbe v dihalih in črevesju v prvem letu pa lahko motijo normalen razvoj imunskega sistema.

Ena od pogostejših okužb pri otrocih so rotavirusne okužbe. Kaj jih povzroča in kako se otroci okužijo?
Najpogostejši povzročitelj driske pri otrocih, mlajših od dveh let, so rotavirusi. Vsak otrok do petega leta vsaj enkrat preboli okužbo z rotavirusi. Rotavirusi so odporni na mnoga razkužila in se izredno hitro širijo. Otroci se lahko okužijo na več načinov. Največkrat se okužijo z onesnaženimi predmeti, površinami in okuženimi igračami, lahko pa tudi z umazanimi rokami, z vdihavanjem virusov v izbruhanini, pri kašljanju in kihanju.

Ali lahko rotavirusne okužbe na zdravju otrok pustijo posledice?
Rotavirusne okužbe redko povzročijo hujše zaplete, zato je prognoza dobro oskrbljenega otroka običajno odlična. Za otroka pa je naporna že sama dehidracija in hospitalizacija. Sicer so poročila o hujših zapletih ob rotavirusni okužbi redka, obstajajo pa.

Kako lahko pri otrocih preprečimo rotavirusne okužbe?
Rotavirusne okužbe pri otrocih težko preprečimo, lahko pa jih omejimo z izvajanjem strogih higienskih ukrepov. Hud potek bolezni pa lahko močno omilimo s cepljenjem.

Kako lahko preprečimo širjenje virusa na ostale družinske člane, v kolikor je zbolel naš otrok?
Za omejevanje širjenja okužbe v domačem okolju je potrebno upoštevati strožje higienske ukrepe (temeljitejše in pogostejše umivanje in razkuževanje rok, pravilno odstranjevanje pleničk in izbruhanine, pogostejše čiščenje površin in igrač, zračenje prostorov, pogostejše menjavanje posteljnine). Prenos je težko popolnoma preprečiti, ker so rotavirusi odporni na mnoga razkužila, lahko pa ga omejimo.

Na kaj moramo biti pozorni, ko naš otrok preboleva rotavirusno okužbo?
Pri akutni okužbi je pomembno nadomeščanje tekočin in elektrolitov. Skrbeti moramo, da otrok dovolj pije. Zdravnik mu po potrebi predpiše tudi oralno rehidracijsko raztopino (to je tekočina, ki vsebuje elektrolite, ki jih otrok z drisko in bruhanjem izgublja). Skrbimo tudi za zadosten vnos kalorij. Otroku ponudimo lahko prebavljivo hrano. Dieta ni potrebna, saj driske ne ublaži in ne skrajša, otrok pa tudi nima dovolj energije, da se bori proti okužbi. Priporočljivo se je izogniti mleku ter mastni in sladki hrani.
Otrok, ki pogosto bruha, ima hudo drisko, ne zadrži nobene hrane in tekočine, običajno dehidrira. Takrat je potrebna hospitalizacija in nadomeščanje tekočin in elektrolitov v žilo z infuzijo.

Ali se je pred rotavirusnimi okužbami možno zaščiti s cepljenjem in kako poteka?
Proti rotavirusnim okužbam je na voljo cepivo. Cepivo zaščiti pred hudo obliko bolezni, ki zahteva hospitalizacijo. Cepivo nas ščiti pred rotavirusno okužbo, pred drugimi povzročitelji bruhanja in driske pa ne. Cepljenje se lahko prične pri dopolnjenih šestih tednih starosti in mora biti zaključeno do šestega meseca starosti. Med posameznimi odmerki cepiva pa morajo preteči štirje tedni. Je zelo prijazno za uporabo, saj cepivo otrok popije.

Ali obstajajo tudi možni stranski učinki cepljenja?
Cepivo proti rotavirusnim okužbam je varno. Cepljenih je bilo že več kot 60.000 otrok po vsem svetu. Kot vsa cepiva pa ima tudi to možne neželene učinke. Najpogosteje so beležili izgubo apetita, razdražljivost, blago drisko in nekoliko povišano telesno temperaturo, vendar pri izredno malem številu otrok.