Je kava zdravilo ali strup?

»Kofein v kavi stimulira živčni sistem in vpliva na delovanje srca. Vse skupaj pa izboljša krvni obtok v možganih, ter jih posledično oskrbi z več kisika. Zaradi tega se človek počuti bolje, hitreje pa tudi razmišlja,« pojasnjuje Kuno Güttler, farmakolog in toksikolog na univerzitetni kliniki v Kölnu.

Nekaj dobrih novic za ljubitelje kave: kava lahko ublaži blažji migrenski glavobol in glavobole nastale kot posledica slabše prekrvavitve možganov. Pri teh glavobolih se razširijo kapilare, pritisk pade, vsak utrip srca pa povzroči kljuvajoči glavobol.

»Kofein zoži kapilare, tako se kri hitreje pretaka,« pojasnjuje Güttler. Kljub temu pa kava ni pravo zdravilo in pomaga le pri blažjih glavobolih. Na žalost pa obstaja tudi slabša stran pitja kave: v primeru, da kavo prenehate piti, se kapilare razširijo in povzročijo glavobol kot posledico poskusa odvajanja.

Kofein je strup

Po drugi strani pa niso vsi znanstveniki prepričani v blagodejno delovanje kave. Opozarjajo predvsem na dejstvo, da rastlina kave ustvarja kofein predvsem zato, da se zaščiti pred napadom številnih škodljivcev. Kofein je pravzaprav pesticid in ne sredstvo, po katerem bi se morali počutiti bolje. Povsem nasprotno mišljenje: kava je nezdrava, vzpodbuja izločanje adrenalina iz nadledvične žleze, zato je telo po popiti kavi v stalnem stresu. Za aktiviranje telesne energije se posledično napnejo mišice in poveča vsebnost sladkorja v krvi. Pospeši se bitje srca, vzdihi so pogostejši.

Če ta vpliv ni spontano stimuliran, ampak skozi popito skodelico kave, pride do prevelike produkcije stresnega hormona in motenj v kardiovaskularnem sistemu. Z drugimi besedami, pitje jutranje kave pravzaprav ne pomeni ničesar, vodi v stres, ki traja ves dan.

Toksikolog Güttler pa temu medicinskemu dejstvu vendarle dodaja en pomemben detajl: kava je škodljiva zgolj pri določenih ljudeh, ki so genetsko podvrženi takšni reakciji: »Kofein se razgradi s pomočjo encima CYP1A2, vendar obstajajo ljudje, ki izločajo manj tega encima. To pomeni, da se pri njih kofein razgraja veliko počasneje. Pri teh ljudeh lahko pitje kave povzroči motnje pri delovanju srca.«

Malo je zdravo, preveč je…

Toliko pozornosti kot je namenjeno kavi, toliko znanstvenih raziskav, ki so preučevale kavo, ni deležen noben drug napitek. Med temi raziskavami pa lahko najdemo tudi take, ki poudarjajo dolgoročen pozitiven učinek pitja kave. Kavi se pripisuje dejavnike, ki znižujejo nevarnost razvoja diabetesa tipa 2 (nekaj časa se je ta bolezen imenovala starostni diabetes), blagodejno pa vpliva tudi proti razvoju Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni.

Še več: obstajajo tudi ljudje, ki izločajo več encima CYP1A2 in lahko kavo pijejo skoraj kot vodo. Güttler pa vseeno pravi, da je vsako pretiravanje povsem odveč in nepotrebno. Po nemški raziskavi 0,6 litra popite filtrirane kave na dan, za humano presnovo ne predstavlja nobenih negativnih posledic.

Poleg kofeina pa v kavi pomembno vlogo igrajo številni antioksidanti. Nekateri razgrajujejo tudi nevarne proste radikale. Prosti radikali nastajajo kot posledica prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom, izpušnim plinom in strupom iz našega okolja.

»Seveda ima telo lasten antioksidativni sistem, vendar kava ta obrambni mehanizem še okrepi,« pojasnjuje toksikolog Güttler.