Kaj anti-Müllerjev hormon govori o delovanju jajčnikov

Vsebnost AMH se lahko meri od rojstva do menopavze, vrhunec pa doseže sredi dvajsetih let. Spremembe vsebnosti AMH v adolescenci omogoča razumevanje dozorevanja jajčnikov v puberteti.

Določanje AMH, ki kaže padec rezerve primordialnih foliklov v kasnejših reprodukcijskih letih in odkriva tveganje za sindrom hiperstimulacije jajčnikov, je postala stalna praksa v postopkih biomedicinske oploditve.

AMH se med menstrualnim ciklom ne spreminja, vendar ni v popolnosti gonadotropinsko neodvisen.

Zaradi velikega interesa javnosti, da se določanje AMH potrdi v času, ki je ženski ostal za reprodukcijo je klinično še posebej pomembno pri oceni ovarijske rezerve po kemoterapiji ali operativnih posegih na jajčnikih.

AMH je precej višji pri ženskah s sindromom policističnih jajčnikov (PCOS) in ima dodatno diagnostično vrednost.

Uvod

Za ustvarjanje spolnih hormonov in zrelih jajčnih celic sta pomembni dve osnovni funkciji jajčnikov. Vsi vemo, da je ženska reprodukcijska sposobnost omejena že desetletje pred vstopom v menopavzo, počasi a zanesljivo začne upadati že po tridesetem letu starosti. Določanje spolnih hormonov in gonadotroinov hipofize v krvnem obtoku daje zanesljive temelje za oceno delovanje jajčnikov in motenj, ki izhajajo iz tega vprašanja. Kljub temu pa ti hormoni ne kažejo na aktivnost velike večine foliklov znotraj jajčnikov, ki je nujna za ohranjanje ovulacije in plodnosti. Število majhnih foliklov v jajčnikih določa dolžino reprodukcijskega obdobja in čas v katerem bo nastopila menopavza. Ustvarjanje oz. izločanje AMH v foliklih je pred tridesetimi leti prvi predstavil Donohoe, v zadnjih desetih letih pa beležimo strahovit porast števila kliničnih dokazov o dobrobiti AMH.

Ustvarjanje anti-Müllerjevega hormona

Pomembno je preiskati mesto nastanka AMH znotraj jajčnika, saj preiskava predstavlja temelj razumevanja vrednosti AMH v različnih kliničnih situacijah. Ustvarjanje AMH v granuloznih celicah se na začetku rasti foliklov poveča, kasneje zmanjšuje. Folikli, ki rastejo najpočasneje so glede nato, da imajo majhno število granulozih celic, najštevilčnejši in serumski koncentraciji AMH prinesejo najmanj. Ustvarjanje AMH pada z izbiro dominantnega folikla in rastjo estrogena, ta sprememba pa bi lahko bila ena izmed funkcij AMH. Veliki folikli ustvarjajo manj AMH in še to samo v celicah kumulusa, ki obkrožajo oocito, ter tako v času menstrualnega cikla ne kažejo na klinične spremembe AMH. Prav ta podatek pa kaže njegovo klinično uporabnost, še posebej, če jo primerjamo z vsebnostjo FSH, ki se ga povezuje z markerjem ovarijske rezerve.

Anti-Müllerjev hormon in ovarijska rezerva

Merjenje AMH se je do sedaj v klinični praksi uporabljalo prvenstveno za oceno verjetnosti, da bo organizem žensk v IVF postopku odgovoril s superovulacijo. AMH je neposredno povezan s številom oocitov, ki so pridobljeni v IVF postopku. AMH lahko odkrije, kateri jajčniki so reagirali premočno in pri katerih se bo razvil sindrom hiperstimulacije jajčnikov. Po drugo strani pa lahko AMH odkrije ženske, ki so se slabše odzvale na IVF postopek, saj je precej zanesljivejši kot FSH. AMH se navadno smatra z refleksijo ovarijske rezerve, oz. številom foliklov, ki lahko rastejo pod delovanjem FSH. Pojem ovarijska rezerva se lahko natančneje uporabi za določanje skupne zaloge primordialnih nerastočih foliklov znotraj jajčnika.

Predvidevanje preostalega časa za nosečnost

Nižje koncentracije AMH z manjšimi ovarijskimi rezervami je potrjeno v številnih ženskih skupinah. Ravno v tem času potekajo raziskave, ki bodo pojasnile ali se lahko AMH uporablja kot predkurzor preostalih plodnih let in obdobja v katerem bo nastopila menopavza.

Pet let pred nastopom zadnjega mesečnega perila se vsebnosti AMH ne da več izmeriti. AMH je pomemben pokazatelj delovanja jajčnikov po kemoterapiji ali drugih oblik zdravljenja, ki poškodujejo jajčnike. Določanje AMH pred pričetkom zdravljenja je prediktivno za delovanje jajčnikov po kemoterapiji, čeprav je potrebno njegove vrednosti za individualne nasvete še potrditi.

Ali gonadotropini regulirajo AMH?

AMH v času menstruacijskega cikla še ne pomeni, da je njegovo delovanje v popolnosti gonadotropinsko neodvisno. Ustvarjanje ASH s strani majhnih antralnih foliklov jasno kaže, da je izločanje AMH regulirano s FSH. Vsi ti folikli so občutljivi in verjetno tudi popolnoma odvisni od FSH. Do sedaj ni popolnoma jasna velikost foliklov znotraj 2 -10 mm, ki največ pripomore koncentraciji AMH v serumu.

Podaljšana gonadotropinska supresija, ki nastane z uporabo GnRH analogov, privede do progresivnega zmanjšanja AMH. Za ta proces pa mora preteči več mesecev. Proces je počasnejši kor padanje vsebnosti estradiola ali inhibina B. Na sekrecijo AMH malenkostno vpliva tudi primerna kombinacija hormonske kontracepcije, čeprav so nekatere longitudinalne raziskave pokazale na določeno supresijo.

Tretji primer podaljšanja gonadotropinske supresije je nosečnost, prospektivne analize so pokazale pomembno supresijo AMH. V nasprotju z omenjenim pa organizem žensk, s povišano vsebnostjo prolaktina in s hipotalamično amenorejo, ne kaže nižje vsebnosti koncentracije AMH, vendar nekatere klinične raziskave kažejo, da imajo ženske s hipogonadotropnim hipogonadizmom nižji AMH.

AMH je potrebno brez izjeme razlagati v kliničnem kontekstu, nadaljnje raziskave, pa bodo v novih spoznanjih delovanja jajčnikov, pojasnile njegovo pravo vrednost.

AMH v otroštvu in adolescenci

Večina podatkov o AMH je pridobljenih pri ženskah v kasnejšem reproduktivnem obdobju, se pravi v obdobju, ko AMH naglo pada. AMH je moč določiti tudi v otroštvu, zadnji podatki kažejo na določene vzorčne spremembe AMH v otroštvu in adolescenci. V longitudinalnih raziskavah so potrdili, da je AMH v puberteti primerljiv ali nekoliko pod vrednostjo, ki velja za najbolj uspešno reproduktivno obdobje. Logična se zdi ugotovitev, da rast FSH v zgodnji puberteti vzpodbudi večje število foliklov, ki se razvijejo do kasnejšega zrelostnega stadija, kar postopno privede do normalnih folikularnih odnosov značilnih za zrel jajčnik.

Svojo najvišjo vrednost AMH doseže pri 24 letih življenja. Enako kot pri odraslih je AMH tudi pri deklicah in najstnicah uporaben pokazatelj toksičnega delovanja kemoterapije na delovanje jajčnikov.

Diagnostika in anti-Müllerjev hormon

Anti-Müllerjev hormon ima pomembno vlogo pri diagnozi motnje delovanja jajčnikov. Največjo težo ima pri diagnozi sindroma policističnih jajčnikov, saj imajo pacientke s PCOS višje vrednosti AMH. Visoke intraovarijske koncentracije AMH lahko zmanjšajo odgovor na FSH.

Določanje AMH je pomembno pri diferencialni diagnozi oligomenoreje. V bližnji prihodnosti bo verjetno našel svoje revidirano mesto tudi pri kriterijih za diagnozo PCOS.

Glede na to, da AMH ustvarjajo granulozne celice, je pomemben za diagnozo in nadzor granuloznih celičnih tumorjev.