Mnoge pacientke bodo potrdile, da sami postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo niso bili tako stresni, kot samo čakanje na potrditev nosečnosti. Za večino je bilo teh štirinajst dni najdaljših v njihovem življenju. Agonija traja od deset do štirinajst dni, ko se s pomočjo krvnega testa izmeri vsebnost hCG (humani horionski gonadotropin ali nosečniški hormon) in nosečnost potrdi ali ovrže.
Pozitiven beta hCG (višji od 10 miU/ml) vas bo zagotovo razveselil in končal vašo, v večini primerov, večletno agonijo in trud postati mama. Zdravnik bo kasneje nosečnost in število implantiranih zarodkov potrdil s transvaginalnim ultrazvočnim pregledom.
V obdobju, ko ste se trudile zanositi pa kljub vsem naporom, priporočilom in zdravljenjem ni in ni šlo, se je večina obremenjevala s svojo mero odgovornosti in neuspešno iskala krivdo, ki je pripeljala v to nezavidljivo situacijo. Po implantaciji se psihično in fizično ne obremenjujte, do potrditve nosečnosti pa upoštevajte nekaj splošnih priporočil:
Če ste negotovi in ste izpostavljeni delu, ki ga boste kasneje ob morebitnem neuspešnem transferju obžalovali, delo prepustite komu drugemu. HCG krvni test se izvede tudi v primeru, da se že pred testom pojavi menstrualna krvavitev, ki pa nujno ne pomeni izgube nosečnosti.
Nekateri reproduktivni endokrinologi bodo po opravljenem embriotransferju svetovali strogo ležanje. Fizična aktivnost pa ne vpliva na zmožnost zanositve. Počitek vas bob razbremenil čustvene obremenitve in pomagal vzpostavitvi normalen cikel vsakodnevnega življenja. Nepotrebne skrbi pa pacientkam povzročata kašelj in kihanje. Fizično je namreč nemogoče, da bi vgnezden zarodek, brez zunanje fizične pomoči, izpadel iz maternice. Čudovito žensko telo je namreč oblikovano tako, da gravitacijski zakoni v maternični votlini na zarodke ne vplivajo.