Kaj lahko storim s svojimi 20 milijoni tolarjev?

Več poti do istega cilja

Že na začetku moramo izhajati iz dejstva, da smo ljudje med seboj zelo različni. Zaradi tega imamo različne poglede na svet, različne vrednote in nenazadnje tudi različne potrebe, želje in cilje. Temu primerno si izbiramo naložbe v katere investiramo, saj do istega cilja vsak izmed nas lahko pride po različnih poteh, oziroma s sebi lastno kombinacijo naložb. Ta kombinacija je posledica več dejavnikov, predvsem pa je odvisna od tega:

• S kakšnim ciljem investiramo?

• Kako dolgo bomo imeli denar investiran?

• Koliko tveganja sprejemamo?

• Kakšna bo razpršitev naložb?

• Kaj poznamo in kaj imamo na voljo?

Investicijski cilj in čas za njihovo dosego

Vsi se podamo v investicije zaradi dobička. Nekateri si bodo ta dobiček redno izplačevali v obliki rente, saj so morda od njega življenjsko odvisni, drugi bodo vse dobičke reinvestirali in glavnico z vsemi donosi pustili nedotaknjeno pet, deset, dvajset ali več let, vse dokler dela ali celote tega premoženja ne porabijo za izpolnitev zastavljenega cilja. Od vsakega cilja posebej je odvisna tudi dolžina trajanja investicije. Od časa, ki ga imamo na voljo pa je odvisen izbor naložb, ki jih bomo vključevali v svoj dvajset milijonski portfelj.

Tveganje

Vsem investitorjem, pa naj si bomo profesionalci ali laiki, lahko pripišemo določeno stopnjo tveganja, ki smo jo pripravljeni sprejeti. Razlike med nami pravzaprav ni. Če se želimo resnično zavedati svojega pravega odnosa do tveganja smo morali vsaj enkrat pošteno pogoreti. Za vse, ki to še niso, je priporočljivo, da se vprašajo: "Koliko od mojih trdo prisluženih dvajset milijonov sem pripravljen izgubiti?" Pri tem moramo poznati še nekaj. Izgubo ali dobiček naredimo ob prodaji premoženja. Od nakupa, do prodaje naložb lahko naše premoženje niha v negativno ali pozitivno smer. Veliki dobički ne motijo nikogar, izgube pa so zelo obremenjujoče. Če je morebiten odgovor: "Nič." potem odmislimo investiranje. Vsak drug odgovor potrebuje več pozornosti in pri pravem svetovalcu bo ravno temu posvečeno največ časa.

Večinoma velja, da višje tveganje, kot smo pripravljeni sprejeti, bolj bogato bomo nagrajeni. Večinoma to res drži, vendar ne vedno saj se brezglavo tveganje še nikoli ni obneslo. Tveganje znižujemo z izbiro različnih vrst naložb. Znotraj posameznih vrst pa izbiramo različne upravitelje, ki naj bodo preverjeni in delujejo kar se da transparentno.

Razpršitev naložb

Razpršitev naložb je stvar odločitve. Sodoben finančni svet nam trenutno daje na voljo praktično neizmerne možnosti. Svet je v finančnem smislu postal ena sama velika vas, saj lahko investiramo praktično v vse kar obstaja. Kupimo lahko posamezni vrednostni papir od koderkoli na svetu, enote vzajemnih skladov s posameznega geografskega območja ali gospodarske panoge, kupimo lahko enote nepremičninskih skladov in hedge sklade različnih strategij. Na blagovnih borzah so nam na voljo žlahtne kovine, poljedelski izdelki, živina, nafta in vse ostalo. Kupimo si lahko parcelo na enem izmed planetov našega osončja in celo svojo zvezdo.

Ob poplavi različnih finančnih produktov se postavlja pod vprašaj smiselnost takšne neizmerne razpršitve. Z njo ne dosežemo pravega učinka, saj naš portfelj postane nepregleden, njegova donosnost pa se zmanjša tudi na račun večjih stroškov. Iz tega ugotovimo, da je prav, da se zavedamo vseh možnosti, ki jih imamo, vendar moramo vedeti, kdaj jih uporabljamo. V času pozitivnih trendov na kapitalskih trgih je priporočljivo držati med svojimi naložbami večji delež delnic, v negativnih obdobjih pa je večji poudarek na obveznicah in alternativnih naložbah, kot so hedge skladi.

Ugotovimo lahko, da univerzalnega odgovora ni. Portfelj za dvajset milijonov bo za vsakega investitorja drugačen, sestavljen iz različne kombinacije naložb, razpršen po geografskem ključu in med različne vrste naložb. Ker pa se gospodarska in politična situacija na različnih koncih sveta različno spreminja je priporočljivo, da tem spremembam sproti prilagajamo tudi portfelj svojih naložb.

Za primer poglejmo, kako bi trenutno razpršili dvajset milijonov tolarjev za investitorja, ki sprejema zmerno tveganje in kaj bo predvidoma nastalo iz tega denarja skozi različna časovna obdobja.

Če torej želimo dolgoročno plemenititi naš denar potem si moram prizadevati, da bomo v povprečju dosegali več kot 4 odstotno rast premoženja na leto. Banke torej ne morejo biti naša rešitev.