Otroški jok v vsakem izmed nas vzbudi nelagodje. Naša prva rekcija je, da stopimo do otroka in mu rečemo ˝kaj je narobe, ne jokaj˝.
Problem nastane, ker malčki še niso sposobni ubesediti svojih čustev in tako jok ne pomeni samo žalosti. Jok lahko predstavlja katerokoli čustvo.
Čeprav nam je v interesu, da otrok čim prej neha jokati je najslabši možni odziv da mu to direktno rečemo. Ko otroku rečemo ˝prenehaj jokati˝ to v njem vzbudi negativen odziv saj bo takoj mislil da ga ne razumeš. To po navadi pripelje v še hujši jok.
Prav tako ni najboljši način, da v takem primeru otroka poskusimo zamotiti z nečim drugim. Tako otroka samo učimo, da čustva niso pomembna in jih tako potlači in ne razmišlja o njih.
Ko bo naš otrok naslednjič zajokal poskusite sledeče. Najprej poskrbite, da ste mirni in nekajkrat zadihajte. Zavedajte se kaj občutite in pristopite k otroku z naslednjimi stavki.
–tukaj sem zate in ti bom pomagal/a s tem otroku sporočamo, da smo vedno ob njem in mu bomo pomagali v vseh življenskih situacijah. Tako se bo otrok obrnil na vas ko bo v stiski in bo potreboval pomoč.
–vidim da ti je težko s to enostavno frazo damo otroku vedeti, da ga vidimo in slišimo.
–razumem da ti je težko/si jezen/žalosten s tem mu damo vedeti, da je čustvovanje nekaj kar nas naredi človeške.
–rad/a te imam, pri meni si varen/a ko otroku izrečemo nekaj takega se z njim povezujemo. Morda v tistem trenutku rabi le objem in nežnost.
–slišim te in vem da nekaj ni vredu vendar ne vem kaj potrebuješ. Mi lahko pomagaš razumeti? Tudi če vaš otrok še ne govori in ne zna izraziti kaj ga teži, mu s tem ponudite možnost za vajo.