»Kdaj bo moj otrok brez pleničk? Kdaj bo začel SAM jesti? Kdaj si bo SAM umil roke? Kdaj bo SAM obul škorenjčke? …« Ta vprašanja in še mnoga druga se pojavljajo v glavah vsakega starša. Vsakemu izmed vas je eden izmed ciljev vzgoje tudi ta, da otroka naučite samostojnosti, da se bo v svetu znašel brez vas in se znal soočiti s preprekami, ki mu jih bo prineslo življenje. Kdaj pa bo otrok postal samostojen, je odvisno od številnih dejavnikov, tako npr. od življenjskega sloga družine, kot tudi otrokovih osebnostnih lastnosti.
Starši morate otroku dovoliti, da sme biti otrok. To pomeni, da mu zagotovite brezskrbno otroštvo, da mu ne nalagate prezgodaj obveznosti in dolžnosti in ga ne silite v samostojnost. Prezgodnje, nasilno navajanje na samostojnost se lahko sprevrže v svoje nasprotje in ko se pričakuje od otroka samostojnost za delo v šoli in socialno zrelost, nastopijo težave, ki se prej niso pokazale. Potrebno je razviti občutek, kdaj lahko otrok postane samostojen. Drastične zahteve namreč lahko vodijo v krutost, zlorabo, v otroku sprožajo strah, ki ga je potem potrebno zdraviti s strokovno pomočjo. Strokovnjaki tudi odločno odsvetujejo treninge k samostojnosti pri
predšolskem otroku, še posebej ne na silo, saj to nima nobenega učinka na kasnejšo zrelost za samostojnost.
Otroka torej ne smete prezgodaj navajati na samostojnost, kajti le-ta se pri otroku razvija zelo različno. Njen razvoj je odvisen materine skrbi za otroka, ki izvira iz močne povezanosti oz. simbioze in otrokove potrebe ter želje po samostojnosti, ki se pojavi že zelo zgodaj. Ob tem pa je seveda potrebno upoštevati tudi individualne značilnosti otroka. Nekateri otroci postanejo hitreje samostojni, spet drugi so bolj plašni in potrebujejo drugačne vzpodbude. Otroka moramo dobro poznati, da vemo, kje potrebuje zaščito, kakšne so njegove sposobnosti in koliko časa potrebuje.
Pomembno je, da otroka začnete navajati na samostojnost tisti trenutek, ko opazite, da nekaj počne sam. Velikokrat se znajdete v situaciji, ko npr. pripeljete otroka v vrtec in se vam neznansko mudi, da ne bi zamudili v službo. Ravno takrat pa se vaš otrok sam loti sezuvanja čevljev. V napeti situaciji sploh ne opazite, koliko truda vnaša vaš otrok v svoje delo, zato ga nekajkrat ostro spodbudite, da naj si hitro sezuje čevlje in ker mu to ne uspe, se tega raje lotite kar sami. Napaka! Starši bodite do otroka zahtevni, vendar imejte potrpljenje in si vzemite čas zanj.