Kako otroku odgovoriti na neobičajno vprašanje?

Na nekatera otroška vprašanja ni težko odgovoriti, vendar včasih postavijo vprašanje na katerega ne želimo odgovoriti, ali pa ne vemo kaj bi jim odgovorili. Zakaj otroci sploh postavljajo neobičajna vprašanja?

Otroci svet vidijo in doživljajo drugače

Otroci razmišljajo na svoj način, zato od nas zahtevajo neobičajne informacije. Na veliko vprašanj pa si otrok odgovor poišče sam, ti odgovori pa so zelo simpatični in kreativni, vendar žal pogosto napačni (npr. Zakaj smo trije otroci, če pa ima ati samo dve jajci?). Glede na to, da se otrok še navaja in uči socialnih pravil in formalnosti, ne ve o katerih temah se govori pogosteje, ne prepozna intimnih tem, ter nas zato s svojimi vprašanji pogosto ujame povsem nepripravljene.

Otroci imajo razvito domišljijo in kreativnost

Odrasli živimo v hitrem tempu in se osredotočamo samo na primarne dnevne aktivnosti. V takšnem tempu življenja težko ostane prostor za razmišljanje v stilu, zakaj komar piska, ali zakaj se ljudje zaljubljajo? Prav zaradi tega so otroški možgani, ki niso kontaminirani z vsakodnevnimi skrbmi, sposobni postavljati podobna vprašanja.

Vprašanja se pogosto nanašajo na dogodke, ki so se zgodili v otroški bližini. Npr. v primeru smrti bližnjega obstaja velika verjetnost, da bo otrok spraševal o življenju in smrti, v kolikor dobi bratca ali sestrico se bo spraševal, kako nastanejo otroci… Na nekatera vprašanja se lahko starši pripravimo vnaprej, na vprašanja vsakodnevnih situacij pa je težko poiskati takojšen in najbolj primeren odgovor (npr. zakaj je nebo modro, kako leti letalo, zakaj sveti žarnica…).

Kako se osredotočiti na otrokovo vprašanje?

Vprašanje pozorno poslušajte. Odgovor je lahko čisto enostaven. Nekateri starši so podvrženi nenormalnemu nakladanju, ki jih pogosto zapelje daleč stran od bistva vprašanja. Odgovor prilagodite otrokovim potrebam. Vprašajte ga, kaj ga resnično zanima. Odvisno od otroka – nekateri zahtevajo daljša pojasnila, druge zadovolji jedrnato bistvo.

V kolikor vam vprašanje ni dovolj jasno, naj vam ga otrok dodatno pojasni. Lahko ga celo vprašate, kaj si misli o svojem vprašanju. Na ta način lahko spoznate, kateri del vprašanja otroka najbolj bega.

Odgovor morate prilagoditi otrokovi starosti. Pomembno je, da ima otrok potencial dojemanja vašega odgovora. V kolikor vas sprašuje kako nastane otrok vam ni potrebno natančno pojasnjevati, saj otrok pri določeni starosti vsega še ne more razumeti. V kasnejši letih je seveda priporočljivo, da se otrok nauči osnove spolnosti.

Burne reakcije na otrokovo vprašanje niso zaželene. Še na tako neobičajno vprašanje, ne delajte nepotrebnih scen. Otrok nima razvitega mehanizma, ki bi ga opozarjal katero vprašanje je primerno in katero ne. Otrok je samo radoveden. Negativna reakcija otroku pošlje sporočilo, da se o tej temi ne sme govoriti. Odgovori naj bodo jasni in dejanski.

Vprašanjem se ne izogibajte. V kolikor na vprašanje ne poznate odgovora recite, da boste razmislili in odgovorili nekoliko kasneje. Pomembno je, da svojo obljubo tudi izpolnite. V nasprotnem primeru bo otrok poiskal odgovore iz virov, ki vam mogoče ne bodo všeč.

Iskrenost

Na ta način boste olajšali delo sebi in otroku. V kolikor govorite neresnice, bo otrok ob pravem odgovoru razočaran in do vas manj zaupljiv. Resnica samo pomaga pri razvoju otroka, dodatni detajli v kasnejšem življenju pa bodo resnico in videnje sveta samo še obogatili.

Otroku morate dati občutek, da bo vedno lahko računal na vašo pomoč. Otrok ne seme dobiti občutka da vas obremenjuje in da sprašuje nesmisle. Za njega so njegova vprašanja pomembna in zelo resna, tako jih moramo razumeti tudi odrasli. Starši smo tisti, ki najbolj poznamo svoje otroke in njihove potrebe. Mi smo tisti, ki moramo nuditi najboljšo verzijo odgovora na vprašanje svojega otroka. Mogoče se sliši neobičajno, vendar tako je.