Kako poteka gibalni razvoj otroka?

‘Gibanje je ena temeljnih otrokovih potreb’ – splošno o gibalnem razvoju otroka

Gibanje je osnovni komunikacijski sistem vsakega človeka, še posebej pa to velja za otroke. Gibalni razvoj otroka se ne prične šele z rojstvom, pač pa že veliko prej, kajti otrok se giba že v maternici. Prve gibe naj bi nosečnica začutila med 18. in 20. tednom nosečnosti, ob koncu nosečnosti pa se zaradi pomanjkanja prostora obseg gibov zmanjša, porod pa je za otroka močna čutno-gibalna izkušnja. Ko govorimo o gibalnem razvoju, se moramo zavedati dejstva, da je ta tesno povezan tudi z drugimi področji otrokovega razvoja. V okviru gibalnega razvoja otrok razvije številne gibalne sposobnosti, kot so koordinacija, hitrost, moč, vzdržljivost, ravnotežje in gibljivost. Gibanje otroku omogoči, da se vključuje v okolje in tako pridobiva nove izkušnje ter doživetja, omogoča mu celovito spoznavanje sveta.

Kako gibalni razvoj poteka?

Že v času nosečnosti gibalni razvoj otroka poteka v skladu z dvema načeloma. Pri prvem načelu gre za to, da se otrok nauči najprej nadzorovati glavo, sledi nadzorovanje zgodnjih okončin, trupa in šele nato spodnjih okončin. Drugo načelo pa pomeni razvoj od bližnjega k oddaljenemu, torej, da razvoj poteka v smeri od osrednjega dela telesa k bolj oddaljenim delom.

Pomen refleksov za gibalni razvoj otroka

Prvi gibi, ki jih lahko opazimo že pri novorojenčkih, so refleksi oz. nenamerni gibi mišic in spremembe v položaju otroka. Le-ti se pojavijo kot odziv na določene dražljaje in sčasoma izzvenijo. Namen refleksov je zaščita novorojenčka in dojenčka pred dražljaji, ki bi mu lahko škodili, igrajo vlogo pri nadzoru čustvenega razburjenja, nekateri pa predstavljajo prilagoditev ploda na izven maternično okolje.

Razvojni mejniki v okviru gibalnega razvoja

V okviru gibalnega razvoja lahko govorimo tudi o razvojnih mejnikih. To so obdobja, ki jih definiramo kot ključna vedenja, pomembna za posamezno razvojno obdobje otroka ter se pojavljajo v točno določenem zaporedju. Razvojni mejniki služijo bolj ali manj natančnemu napovedovanju razvoja otroka. V prvih treh mesecih življenja razvoj pri vseh dojenčkih poteka enotno, po tretjem mesecu pa se v gibalnem razvoju pokaže raznolikost in še vedno zdrava odstopanja od normalnega.

Pri dojenčku v prvih treh mesecih lahko najprej opazimo gibe glave, nato rok in zgornjega dela trupa, šele nazadnje pa tudi nog in stopal. Do tretjega meseca je gibanje precej nekoordinirano in nenadzorovano. V tretjem mesecu večina dojenčkov že »pase kravice«, prav tako pa se pojavi »drencanje«, ki pomeni drobne gibe celotnega telesa. Na prehodu iz petega v šesti mesec opazimo tudi »pivotiranje« oz. vrtenje okrog svoje lastne osi. Med šestim in sedmim mesecem večina otrok že sedi, vendar v začetku še potrebujejo oporo. V gibalnem razvoju nato sledi še vstajanje ob opori in vstajanje z izpostavitvijo ene noge. Ob tem poskušajo ob opori narediti že prve korake, med prvim letom in petnajstimi meseci pa večina otrok shodi in otroku se s tem odpre popolnoma nov svet. Čeprav je le-ta sprva še nesigurna in negotova, je potrebno, da malčku pustimo dovolj časa in svobode, da sam pridobi izkušnje. Najpomembnejša vloga staršev oziroma skrbnikov ob tem pa je, da malčku zagotovimo varnost.

Klara Rupert