Na potek poroda vpliva več dejavnikov, med drugim je odvisen tudi od tega, kako plod leži v maternici. Tu ugotavljamo njegovo lego, položaj, držo in vstavo. Z vstavo povemo, s katerim delom je plod obrnjen navzdol proti medenici, kar je najpogosteje glavica. Kadar pa se v medenični vhod matere vstavi spodnji del plodovega telesa, govorimo o medenični vstavi. Glede na položaj njegovih nožic ob telesu ločimo zadnjično, zadnjično-nožno in nožno vstavo, na splošno pa se medenična vstava ob PDP pojavlja v 3-4 %.
Obstaja tudi možnost obrata ploda na glavico, ki je lahko spontan ali zunanji. Zunanji obrat izvede zdravnik porodničar, načeloma po dopolnjenem 36. tednu nosečnosti, ko je verjetnost, da bi prišlo do spontanega obrata majhna. En teden po obratu je nosečnica naročena na UZ-kontrolo, v primeru, da je plod zopet v medenični vstavi, pa celoten postopek zunanjega obrata lahko ponovijo.
Kljub temu, da je večina strokovnih združenj pri medenični vstavi sprva priporočala porod s carskim rezom, so pričeli dopuščati tudi vaginalni porod. Čeprav gre za kompleksen proces, je več raziskav pokazalo, da je lahko ob upoštevanju določenih kriterijev varen tako za mati kot za otroka.
Tak porod v medenični vstavi imenujejo poskusni vaginalni porod. To pomeni, da babica in zdravnik porodničar napredovanje poroda vključno s plodovim stanjem skrbno spremljata in nadzirata. Ker je medenična vstava pogoj za strožje ocenjevanje poroda, se ob slabem napredovanju oziroma morebitnih zapletih prej kot pri glavični vstavi odločijo za dokončanje poroda s carskim rezom. Zanj se načeloma odločijo tudi, če je ocenjena porodna teža otroka manjša od 1.500 g ali večja od 3.800 g, če ima čezmerno iztegnjeno glavico oziroma, če je bil pri ženski že prej narejen carski rez.
Med porodom ima nosečnica nastavljen CTG, s katerim se spremlja frekvenca plodovih srčnih utripov in kakovost popadkov. Plodov mehur izjemoma ne predirajo le pri nožni vstavi, da bi zmanjšali možnost morebitnega zdrsa popkovnice ali plodove nožice. Načeloma se naredi epiziotomija oziroma prerez presredka, proti koncu poroda pa sta v porodni sobi prisotna tudi neonatolog in anesteziolog. Slednji je navzoč predvsem v primeru, če bi prišlo do zapletov pri porajanju otroka. V kolikor je potrebno, lahko s hitro globoko splošno anestezijo sprosti mišice medeničnega dna in maternice.
Maja Orešnik