Kako se plod hrani in diha

Krvni obtok matere skozi posteljico oskrbuje plod s hranili in kisikom. Prav tako je odgovorna za odstranitev nečistoč v krvi ploda, ki se izločijo preko maternih ledvic.

Posteljica igra tudi vlogo endokrine žleze, saj proizvaja določene hormone, ki so pred okužbami in škodljivimi snovmi potrebni za zaščito ploda. Po rojstvu otroka se porodi tudi posteljica, v tem trenutku pa je končano tudi njeno izjemno delo in poslanstvo.
 

Kako je grajena

•    Videz: pogačaste spužve, od tod izvira njeno latinsko ime placenta. Sestavljajo jo dve površini: fetalna površina je ravna, prekrita s plodovimi ovoji, ter je belo-modrikaste barve; skozi njo presevajo krvne žile, ki vodijo v popkovino, ki je povezana s plodom. Materina površina je nesorazmerno razdeljena na več delov, je nežno neravne rdeče površine.
•    Posteljica z napredovanjem nosečnosti raste. V začetku nosečnosti je posteljica večja kot plod, ob koncu nosečnosti pa je otrok 6-8 krat težji od posteljice. Med porodom posteljica prekriva 25-30% notranje površine maternice.
•    Ob koncu šestnajstega tedna nosečnosti je premer posteljice med sedmimi in osmimi centimetri, debelina posteljice pa je en centimeter.
•    Ob koncu nosečnosti znaša premer posteljice dvajset do petindvajset centimetrov, debelina tkiva pa je dva do tri centimetre.
 

Delovanje posteljice

Preko posteljice in popkovine otrok prejema materino kri polno kisika in hranljivih snovi, iz svojega telesca pa izloča ogljikov dioksid in odpadne snovi, ki nastanejo s presnovo. Do te izmenjave prihaja na dva načina:

Iz matere na otroka

Materine krvne žile v maternični steni se odpirajo kot vodnjak in odplaknejo posteljnično tkivo. Sestavljajo jo tako imenovane horionske ali posteljične resice, vsaka od njih pa ima žilo, ki vsebuje plodovo kri. Materina kri bogata s kisikom in živili, preide v plodovo kri. Žile se zbirajo v vse večje in večje, dokler ne vstopijo v popkovino in posledično v plodov organizem.

Iz otroka na mater

Krvne žile ploda prav tako vstopijo v popkovino in kasneje v horionske resice, vendar plodova kri vsebuje manj kisika in obilo ogljikovega dioksida, ter odpadnih snovi iz njegove presnove. Na enak način se zgodi izmenjava odpadnih snovi (prevzame jih materina kri, ki jih izloča iz svojega organizma) pljuča odstranijo ogljikov dioksid, ledvica snovi, ki jih je izločila presnova ploda.
 

Kdaj se oblikuje

•    Posteljica je organ, za katerega pravimo, da je zgolj začasen. Formira se zgolj v času nosečnosti, po porodu pa se iz materinega organizma izloči. Namen posteljice je prenos hrane in kisika iz materinega telesa na zarodek in plod, obenem pa se skozi posteljico izločajo odpadne snovi, ki jih pridela plodova presnova.
•    Dva tedna po oploditvi se oplojena jajčna celica ugnezdi na maternično sluznico. Od tega trenutka naprej se ustvarijo celice, ki obkrožajo zametek in tako se začne razvijati posteljica. Od dvanajstega tedna nosečnosti naprej so njene funkcije dobro vzpostavljene.
•    Zdrava posteljica, ki hrani in s kisikom oskrbuje plod, je za plod življenjsko pomembna. Rast in razvoj otroka je lahko neprimerno ali upočasnjeno zaradi zdravstvenih težav matere ali zaradi ne dovolj razjasnjenih razlogov, zaradi katerih posteljica ne more dobro opraviti svoje naloge.
 

Deluje kot filter

•    Krvne žile v posteljici imajo zelo tanko steno in so obložene s tankim slojem celic, ki služijo kot ščit pred penetracijo škodljivih snovi v plodovo kri. Ta ščit sicer ni popoln, tako da lahko kljub temu nekatere izjemno škodljive snovi prispejo v otrokov organizem. Na tem mestu je potrebno izpostaviti nikotin, alkohol in nekatera zdravila.
•    Skozi ta ščit se pretihotapijo tudi nekatera materina protitelesa, ki vse do šestega meseca po porodu plod ščitijo pred določenimi boleznimi.
•    Posteljičin ščit preprečuje mešanje krvi med plodom in materjo. Krvni obtok matere in ploda sta popolnoma ločena, njuna kri se med nosečnostjo ne meša. Do mešanja krvi lahko pride v primeru splava ali poroda, ko je ta ščit poškodovan (na ta način lahko Rh negativna mati senzibilizira kri Rh pozitivnega otroka).

Katere hormone izloča?

•    Posteljica ima tudi funkcijo endokrine žleze, oz. deluje kot žleza z notranjim izločanjem: posteljica izloča številne hormone, ki so potrebni za razvoj in zadrževanje nosečnosti. Od 12. tedna nosečnosti, čas ko prične delati s polno paro, postane odgovorna za ustvarjanje hormonov, še posebej estrogena in progesterona, od same oploditve naprej pa posteljica izloča t.i. humani horionski gonadotropin (na podlagi katerega se v krvi in urinu izvajajo vsi zgodnji nosečnostni testi).
•    Estrogeni vplivajo na razvoj maternice in njenih krvnih žil, progesteron pa preprečuje krčenje maternice in porod pred PDP. Poleg tega estrogen pripravi mlečne žleze za ustvarjanje mleka. Pred samim porodom se vsebnost progesterona zniža, kar omogoča začetek porodni popadkov.
 

Težave, ki se jih ne sme zanemariti

Glavne motnje, ki lahko zajamejo ta organ in pri katerih se je nujno potrebno zglasiti pri ginekologu so:

•    Predčasna razplastitev oz. luščenje posteljice (abrupcija posteljice); Do motnje prihaja ko se posteljica še pred primernem obdobju odvaja od maternične stene oz. takrat, ko je še vedno povezana z otrokom. Zanjo so značilne vaginalne krvavitve in krči, v lažjih primerih se svetuje mirovanje. V primeru večje izgube krvi je potrebna hospitalizacija. Ta motnja se lahko konča tudi s smrtjo ploda.
•    Predležeča posteljica ali placenta previa; Ko se posteljica razvije v spodnjem delu maternice in prekriva notranje kanalčke materničnega vratu (če se želi otrok normalno roditi mora skozi ta kanal) govorimo o placenti previi. V nosečnosti se kaže z manjšimi krvavitvami, običajno v drugi polovici nosečnosti. Glede na to, da se v ob koncu nosečnosti maternični vrat počasi razpira, lahko pride do rupture posteljničnega tkiva in posledično obilne krvavitve. Glede na to, da posteljica blokira izhod iz maternice, je porod potrebno zaključiti s carskim rezom.
•    Insuficienca posteljice; Ob tej motnji govorimo takrat, ko posteljica ne opravlja svoje naloge, oz. prenos hranil in kisika za normalen razvoj otroka ni zadovoljiv. Glede pomanjkanja življenjsko potrebnega kisika in hranil, plod zaostaja v rasti, nezadostna oskrba s kisikom pa lahko povzroči tudi smrt. Vzroki motnje so različni: bolezni matere, nenormalnega razvoja posteljice, slabe krvne oskrbe posteljice,… Večina razlogov pa še vedno ostane neznanih.
 

So pregledi potrebni?

Če se ginekologu pojavi sum, da nekaj ni v redu, lahko nosečnico pošlje na dodatne preiskave, ki potrdijo ali ovržejo sum nepravilnega delovanja posteljice ali njenega položaja v maternici.

Najpogostejši pregledi so:

Ultrazvok: s katerim lahko potrdimo pravilno lego posteljice, kot tudi nekatere spremembe, ki lahko vplivajo na zdravje in razvoj ploda.
4D ultrazvok: s to napravo se potrdi kakovost in količina krvnega pretoka v smeri matere na plod, in v smeri plod – posteljica.

Posteljica je organ, ki se razvije v sami nosečnosti in se neposredno po porodu porodi iz materinega telesa. Opravlja številne funkcije; predstavlja obrambo pred številnimi negativnimi dejavniki, omogoča pa prenos kisika in hranljivih snovi, ter vpliva na normalno rast in razvoj ploda. V primeru krvavitve v nosečnosti pa ne odlašajte in se takoj javite svojemu ginekologu.

http://youtu.be/zvNPw7m74HE

Preberite še:
Kalcinirana posteljica
Anomalije posteljice
Vse o porodu
Zdravje ploda in zarodka