Katero kuhalno ploščo izbrati?

Plinske kuhalne plošče

 
Plinska kuhalna plošča nam omogoča kuhanje na odprtemu plamenu. Uporaba je že zaradi same razširjenosti takega kuhalnik najbrž jasna mnogim. Kuhalne plošče so opremljene z električnim vžigom, ki sproži iskro in zaneti plamen. Jakost kuhanja nastavljamo z odprtostjo plina in po potrebi uravnavamo. Vsi kuhalniki so opremljeni z varovali, ki preprečujejo uhajanje plina. Gre za zakonsko ureditev. Glede na izvedbo poznamo dve vrsti plinskih kuhališč. Prva je izvedba s plinskimi gorilniki nameščenimi na emajlirani ali nerjavni plošči, pri drugi pa so gorilniki postavljeni na steklokeramično površino. Prav tako so plošče opremljene z gorilniki različnih jakosti, nekatere so opremljene tudi z gorilnikom za kuhanje v vok posodi.

Kljub temu, da mnogi menijo da je kuhanje s plinom staromodna ima ta še vedno določene prednosti pred npr. navadno steklokeramično ploščo. Gre za izredno močno kuhališče z takojšnjo regulacijo toplote, katero tudi ne akumulira. Povedano po domače: takoj, ko boste ugasnili plin posodi z vrelo vodo, bo vretje prenehalo. Pri kuhalih, ki akumulirajo toploto bi voda vrela še naprej. Slaba lastnost kuhanja s plinom, pa so maščobni delci, ki se dvigujejo in močno zamažejo vse kar je v kuhinji. Plin zaradi izgorevanja porablja tudi kisik in kondenzira precej vlage, kar slabo vpliva na bivalno okolje.
 

Klasične električne grelne plošče!

Klasične grelne plošče so narejene iz litine in so vgrajene v emajlirano ali nerjavno kuhalno ploščo. Razlikujemo več vrst klasičnih električnih plošč: hitrogrelne plošče, avtomatske plošče in navadne. Hitrogrelne plošče prepoznamo po rdečem krogu narisanem v sredini kuhališča. Segrejejo se hitreje kot navadne in so namenjene predvsem hitremu in krajšemu kuhanju. Avtomatske plošče pa prepoznamo po kovinskemu tipalo, prav tako nameščenemu na sredini plošče. Lastnost takih plošč je, da se ob vključitvi hitro segrejejo, ko pa dosežejo določeno delovno temperaturo, bo tipalo avtomatično vdrževalo nastavljeno temperaturo. Ker se plošča ne pregreva prekomerno je seveda tudi bolj varčna kot navadna.

V prihodnosti v kuhinjah najbrž takšnih plošč več ne bomo srečevali, saj jo uspešno izpodrivajo steklokeramični modeli.
 

Steklokeramične kuhalne plošče

Gre za ploščo, ki ima grelno telo nekaj milimetrov pod steklokeramiko na kateri imamo posodo. Ta kuhališča so popolnoma ravna, odporna na udarce in odrgnine, zaradi boljše toplotne prevodnosti pa so v primerjavi s klasičnimi kuhalnimi ploščami iz litine varčnejše za približno 15 – 20%. Ker so steklokeramične plošče popolnoma ravne so prijetne za čiščenje, saj jo lahko enostavno obrišemo z mokro krpo. Steklokeramične kuhalne plošče se regulirajo preko vrtljivih gumbov na stekleni površini, lahko pa se odločite tudi za regulacijo na dotik, take plošče so za čiščenje najbolj enostavne. Vsaka posamezna kuhalna površina na plošči je opremljena s kontrolno lučko, ki prikazuje ali je kuhališče varno na dotik ali ne. Ponavadi, se ugasne ob padcu temperature pod 50 stopinj celzija. Pri steklokeramičnih ploščah lahko najdemo tudi funkcijo pospešenega gretja (boost ali hi-light). S pomočjo te funkcije bo grelno telo z vso svojo močjo segrelo kuhalno površino, ko pa pride do nastavljene temperature, jo tam avtomatično vdržuje. Plošče opremljene s to funkcijo imajo boljši izkoristek energije, krajši odzivni čas in enakomerno porazporeditev toplote po dnu posode. Steklokeramika se fizično obnaša enako kot klasična električna plošča. Ko jo izklopite je še vedno vroča in kuha dalje, zato je posodo v primeru preprečitve prevretja potrebno iz kuhališča odstaviti. Če pa bi želeli kuhati podobno kot na plinu, potem se boste morali odločiti za indukcijsko kuhalno ploščo.
 

Kaj je indukcijska plošča?

Indukcijska plošča je po zunanjem videzu enaka kot navadna steklokeramična plošča. Po delovanju pa gre za dva popolnoma drugačna principa. Indukcijsko kuhanje je hladno kuhanje, ki deluje na principu magnetnega polja, ki ga preko magnetne tuljave na posodo inducira električni tok. Elektroprevodna posoda se neposredno segreje, kuhalna površina pod njo pa ostane hladna (segreje se samo zaradi toplote, ki jo oddaja segreta posoda). Plošča prične delovati takoj, ko jo vključimo in nima akumulirane toplote. V kolikor je kuhalna cona večja od dna posode, je preostali del cone popolnoma hladen in varen za dotik. Ko posodo iz kuhališča odstranite, plošča zaradi fizičnih lastnosti nima izpolnjenih pogojev za delovanje in preide v stopnjo pripravljenosti. Ko posodo vrnete na kuhališče se plošča prižge in kuha naprej. Pomembna lastnost, ki prav tako govori o varčnosti indukcijskih plošč je tudi njen odziv. Pri njej namreč ni potrebno čakati, da se segrejejo grelna telesa in preko steklokeramike začnejo prenašati toplota na posodo, temveč je moč delovanje magnetnega polja že od vklopa enako kakor bo po nekaj minutah. Ker same ne akumulirajo toplote, se takšne plošče funkcionalno obnašajo tako kot bi kuhali na plinu. Posodo ob primeru, da vam vsebina lonca prekipeva ni potrebno odstaviti, temveč preprosto zmanjšate jakost plošče. Če pa vam vsebina posode vseeno prekipi, ker ste bili prepočasni, lahko posodo enostavno odmaknete in takoj pobrišete kuhališče. Prav tako se hrana, ki pride v stik z indukcijskim kuhališčem ne more zažgati. Modeli opremljeni z zaščito proti pregrevanju lahko celo sami zaznajo pregretje, ter avtomatično izklopijo magnetno tuljavo in s tem nadaljne pregrevanje.

Bolj ekonomično učinkovitejšega in hitrejšega kuhališča kot je indukcijsko ne boste našli. Z njim porabite po manj časa in enkrat manj električne energije. Glavna pomankljivost je visoka cena.
 

Kakšna posoda se lahko uporablja na indukcijski plošči?

Posoda, ki jo uporabljamo na indukcijskem kuhališču mora biti elektroprevodna, se pravi iz kovine. Tako posodo ponavadi že proizvajalci na spodnji strani dna označijo z napisom INDUCTION. Če niste prepričani ali je vaša posoda primerna za kuhanje na indukcijskem kuhališču, lahko to s pomočjo magneta preizkusite tudi sami. Če se bo magnet prijel dna vaše posode, je posoda primerna za indukcijo, v nasprotnem primeru pa žal ne. V sedanjem času je skoraj praviloma vsa nova posoda primerna tudi za kuhanje na indukcijskih kuhališčih.

Če boste slučajno uporabili posodo, ki ni primerna za indukcijo, ne boste kuhališču naredili nobene trajne škode. Kuhališča namreč sama prepoznajo vrsto posode in v primeru napačne ne delujejo.
 

Kakšno kuhalno ploščo vam svetujemo?

• Maksimalna temperatura naj bo dosežena v čim krajšem času, privarčevali boste pri porabi električne energije in vašega časa.
• Regulacija jakosti kuhalnikov naj bo občutljiva in zvezna. S tako regulacijo boste lahko vedno hitro in natančno določali jakosti kuhalnih con.
• Po izključitvi naj v kuhalu ostane čim manj akumulirane toplote
• Energisjko učinkovitejše kuhališče vam zmanjša strošek porabljene električne energije in s tem tudi povrne razliko z dobičkom, ki ste jo na začetku preplačali.
• V kolikor menite, da bi za 10% cene dobili boljše kuhališče je morda vseeno vredno dodatno investirati. Kuhališča namreč kupujete za obdobje cca 10 – 15 let in boste morda prevečkrat pomislili na to kaj vse bi vam nudila nekoliko dražja plošča, ali pa boste zaradi tega že čez par let kupovali novo.
• Kuhališče naj bo enostavno za čiščenje 

Vir: Aparati.si