Kdaj je pravi čas za otroka?

To je najbrž v očeh mladih, vprašanje za milijon dolarjev. Pravega odgovora seveda ni!

Sama imam otroka na začetku dvajsetih in po veliki razliki še otroka pri tridesetih.
Vse svoje otroke imam najraje na svetu, a razlike ob doživljanju zgodnjega otroštva pri prvemu ali zadnjemu so zelo velike, zato lahko s svojo izkušnjo mogoče kakšni mamici odprem oči.

Pri rosnih dvajsetih je na svet prijokala mala deklica in niti sanjalo se mi ni, kako se mi bo življenje zasukalo. Na bolje seveda! Imela sem milijon vprašanj. Obrnila sem se lahko le na splet in babice, ker so bile moje prijateljice takrat na fakulteti in niso niti razmišljale o otrocih. Najbolje je bilo to, da sem bila popolnoma “flegma” in sproščena. Nisem se kaj dosti obremenjevala, zato je materinstvo izgledalo preprosto in jemala sem ga z levo roko. Če sem želela na zabavo, sem pač otroka pustila babici, če je želel plezati visoko, sem mu pustila, če je jedel velike kose, nisem razmišljala, da se lahko zaduši…Res sem bila brez skrbi…Zabavala sem se, pela, plesala,veliko časa smo preživeli na zraku, risanke smo gledali zjutraj in knjige brali zvečer…

Ko sem že dala nekaj prigod v življenju mame skozi, je z 10-letno razliko pri tridesetih prišla še ena deklica…
Ne vem, kaj se je v meni premaknilo, ampak bila sem veliko bolj čuteča, dojemajoča in zahtevna. Zabava mi ni več dišal, tudi pomislila nisem, da bi dala tisto malo štručko k babici, da bi šla plesat. Če je dala v usta večji kos, sem že globoko dihala, ali bo šlo, ali uporabim svoje mišice za tepež po hrbtu, kaj je že plezanje visoko?

Najbolj pomembno pa se mi zdi celotno dojemanje materinstva, bila sem veliko bolj pripravljena, potrpežljiva, organizirana in samozavestna. Sama bi rekla, da je materinstvo pri tridesetih lepše in bolj dojemajoče.

Prepričana sem, da ima vsaka ženska v sebi “mamo”, ki priplava na dan ob prvem plusku na testu in takrat leta niso pomembna, težko si pripravljen na življensko nalogo, ki jo dobiš, takoj ko zanosiš, in si odgovorna za malo bitje ki raste v tebi in ga po devetih mesecih spraviš na ta svet.

Mamica, važno je da verjameš vase, daš vse od sebe, ljubiš brezpogojno in na koncu veš, da ni lepše stvari na svetu kot poljubček spečemu dojenčku.

L.Š.