Kot prvo: antibiotiki preprečujejo spontano gradnjo imunskega sistema otroka, povzročajo trajno rezistenco, ter uničujejo naravno črevesno mikrofloro.
Kot drugo: antibiotiki ne pomagajo pri virusnih obolenjih. Vedeti je potrebno, da so prehlad, kašelj, smrkav nos, ki jih pogosto spremlja povišana telesna temperatura posledica virusnih okužb pri katerih so antibiotiki neučinkoviti.
Kot tretje: večino sezonskih prehladov, kašlja, gripe in angin se pri primarno zdravih otrocih, pozdravi spontano. Simptomi, še posebej povišana telesna temperatura, ponavadi trajajo od dva do tri dni, nato pa še razvijajoči in zato nekoliko počasnejši imunski sistem otroka poišče ustrezen odgovor.
Antibiotiki so zdravila za zdravljenje bakterijskih okužb. Poglejmo odgovore na najpogostejša vprašanja, ki si jih v povezavi z antibiotiki postavljamo starši.
99% prehladov povzročajo virusi, pri katerih so antibiotiki nemočni. V tem obdobju so najpogostejši simptomi kot prehlad, izcedek iz nosu, kašelj, bolečine v trebuhu posledica virusnih okužb. V tem primeru je za otroka najbolje, da se izognemo jemanju zdravil.
V večini primerov bakterijske okužbe ne sledijo virusnim. Uporaba antibiotikov za zdravljenje virusnih okužb lahko pripelje do odpornosti bakterij na antibiotike. Prav tako pa lahko antibiotiki porušijo naravno črevesno mikrofloro in povzročijo drisko, ki lahko privede do dehidracije ali drugih nezaželenih stranskih učinkov. V kolikor se ob uporabi antibiotikov pojavi driska, ali drugi nezaželeni stranski učinki poiščite pomoč zdravnika.
Prehlad spremlja viskozni izcedek iz nosu, ki je lahko prozorne, rumene ali zelene barve. Simptomi pogosto trajajo tudi deset in več dni. Z izrazom sinusitis in rinitis označujemo vnetje nosne sluznice in obnosne votline. Sinusitis lahko povzročajo virusi ali alergije, v nekaterih primerih tudi bakterije.
Simptomi, ki kažejo na bakterijsko okužbo so: izcedek spremlja bolezni dihal, kašelj in zelena sluz, ki traja več kot deset dni, večdnevna povišana telesna temperatura (več kot 39˚C – vsaj tri ali štiri dni).
Tudi če se je pri otroku razvil bakterijski sinusitis ne obstaja vedno potreba po jemanju antibiotikov. Še preden bo zdravnik predpisal antibiotik se bo pozanimal o drugih obstoječih simptomih, ter posledično smelosti antibiotične terapije.
Z antibiotiki se ne zdravi vseh vnetij ušes. Vsaj pri polovici ušesnih okužb antibiotična terapija ni potrebna. Če okužbo ne spremlja visoka telesna temperatura ali res nevzdržne bolečine, lahko zdravnik priporoča zgolj opazovanje.
Ker ušesne okužbe pogosto spremlja bolečina, zdravniki primarno predpišejo zdravila proti bolečinam. Odmerek je potrebno prilagoditi otrokovi starosti in telesni teži, do izboljšanja ponavadi pride približno naslednji dan.
Obstajajo tudi ušesne kapljice, ki pomagajo ublažiti bolečino. Dekongestivi in antihistaminiki se za majhne otroke ne priporočajo.
V kolikor visoka vročina in bolečina vztrajata več dni, ali pa sta okužena oba bobniča, lahko zdravnik predpiše antibiotik.
Ne! Več kot 80% vnetij grla povzročajo virusi. Če vnetje spremlja izcedek iz nosu in suh kašelj, gre najverjetneje za virusno okužbo pri kateri ni potrebno analizirati brisa ustne votline – strep test.
Antibiotike lahko uporabljamo zgolj za zdravljenje angin, ki jih povzročajo okužbe s streptokoki A. na splošno velja, da so okužbe s streptokoki A pogostejše pri šoloobveznih otrocih, pri malčkih mlajših od treh let pa so izjemno redke.
Če zdravnik posumi na okužbo s streptokoki, je še vedno potrebno izvesti strep test. Če je test pozitiven se lahko predpiše antibiotično zdravljenje.
Nezaželeni stranski učinki jemanja antibiotikov se pojavijo v razmerju 1 : 10. Vključujejo izpuščaje, alergijske reakcije, slabost, drisko in trebušne bolečine. Pediater mora biti seznanjen z vsemi morebitnimi negativnimi stranskimi posledicami uporabe antibiotikov.
Včasih se lahko pojavijo koprivnici podobni izpuščaji (maroge), ki pa niso vedno posledica alergijske reakcije. Če izpuščaje spremlja srbečica je to potrebno zabeležiti v otrokov zdravstveni karton.
Večina bakterijskih okužb se izboljša v 48 do 72 urah od začetka jemanja antibiotikov. Če se v tem času simptomi poslabšajo ali ne izboljšajo se posvetujte s pediatrom. V kolikor prehitro zaključite s terapijo ni nujno, da je okužba sanirana, tako da lahko simptomi ponovno izbruhnejo.
Pogosto jemanje antibiotikov zagotovo privede do odpornost bakterij. Pomembno je, da zdravnik predpiše ciljni antibiotik in ne antibiotik širokega spektra.
V hujših primerih rezistence bakterij na antibiotike sta potrebni hospitalizacija in intravenozno zdravljenje.
Gripa je virusna okužba, ki jo spremljajo prehladu podobni simptomi. Antiviralna zdravila se lahko predpiše otrokom s primarnimi obolenji, ki že tako slabijo njihov imunski sistem. Za večino virusnih okužb, ki povzročajo prehlad ali kašelj, ni protivirusnega zdravila.
Antibiotiki v večini primerov niso prava izbora za zdravljenje vašega otroka. Z zdravnikom izberite najbolj primeren antibiotik za zdravljenje vrste okužbe. Npr. antibiotik kot je azitromicin ni več učinkovit za zdravljenje bakterijskih okužb, ki povzročajo večino vnetij ušes ali sinusov.
Še enkrat, antibiotiki učinkujejo proti bakterijskim okužbam, nikakor pa ne zdravijo prehladov in gripe!
Zdravilo dozirajte natančno po predpisih.
Predpisanega antibiotika ne podarjajte sorodnikom ali prijateljem.