Prav v kofeinu leži razlog, da se na leto pridela več kot 7,3 milijarde kg kave. Kofein je alkaloidni rastlinski toksin (podobno kot nikotin in kokain), ki s pomočjo inhibicije nevroreceptorjev naš organizem dodatno stimulira. Rezultat: boljša pozornost, pred spanjem pa povzroča nespečnost.
Vroča voda je izvrstno maščobno topilo, iz kave izpira okus olja, ki se nahaja na njenem zrnju. Dobra skodelica kave vsebuje 98,75% vode in 1,25% topljive rastlinske snovi. Kofein je diuretik, zato kmalu po zaužitju kave pospeši izločanje tekočin iz organizma. Prav zaradi tega, je poleg kave dobro popiti kozarec vode. Organizem kofeinskih odvisnikov pa na dehidracijo odgovarja z resistenco na omenjeno izločanje vode.
Ustvarja zdravilen vonj, ki učinkuje pri jutranjem bujenju. Kot zanimivost naj omenim, da je omenjena spojina sestavin del feromonov ščurkov, ki jih opozarja na verjetno nevarnost.
Daje kavi blag kiselkasti okus. Poleg tega je ena glavnih spojin pri proizvodnji zdravila Tamiflu.
Rumena spojina je deloma odgovorna za bogat okus kave, drugače pa daje svojevrsten okus maslu in je sestavni del umetne arome pokovke pakirane za pripravo v mikrovalovni pečici.
Ste se vprašali zakaj je pokvarjeno meso nevarno? Ptomain, kot je npr. putrescin nastane, ko bakterija ešerihija koli (escherichia coli) razgrajuje aminokisline v mesu. Prisoten je tudi v kavi in oddaja neprijeten vonj, kar kaže tudi njegovo ime – putrescin (poljsko stranišče).
Kava je odličen vir antioksidantov. Ko so znanstveniki z omenjeno kislino zdravili nevrone, so bile nevronske celice veliko bolj zaščitene pred poškodbami, ki jih povzročajo prosti radikali. Nevroni propadajo počasneje in tako upočasnijo staranja naših možganov.
Kemijsko je to molekula niacina, ki se spaja z metilno skupino. Razgrajuje se na piridine, ki dajejo sladek in poln okus, ter mutirani bakteriji streptokoka (odgovorna je za korozijo zobne sklenine) preprečuje, da se prilepi na zobe. Torej kava preprečuje propadanje zob.
Trigonelline postane pri temperaturi višji od 80°C nestabilen. Sprošča se skupina metilov, ki izločajo niacin (znan kot vitamin B3). Dnevno dve ali tri skodelice ekspreso kave zadostujejo za poldnevno priporočeno količino omenjenega vitamina.
Nastane pri praženju zelenih kavjih zrn. V kuhani ‘java’ kavi (kava z otoka Java) je spojine tako malo, da vonja ni moč prepoznati. Dimetil sulfid pa je ena izmed spojin, ki daje vonj človeškemu blatu.
Vsako pretiravanje ni dobro tudi, če mislimo, da je zdravo. Predoziranje z vitamini vodi v hipervitaminoze, ki zdravju niso hudo nevarne, so pa izjemno neprijetne (driska, bruhanje,…). Enako velja za pitje kave. Številne raziskave so pokazale, da zmerno pitje kave naš organizem psihično in fizično okrepi. Skodelica ali dve kavi na dan? S povsem čisto vestjo napišem: ZAGOTOVO, DA!!