Ketogena dieta in epilepsija

Za ketogeno dieto je značilna večja vsebnost maščob, ter izogibanje ogljikovim hidratom kot so kruh, keksi, testo, žita in žitni izdelki, riž, polenta, krompir… Ko ustvarimo pogoje, da je maščoba glavni vir kalorij, organizem prične izločati ketone. Dieta je kruta, vendar jo je potrebno za učinkovito delovanje, striktno upoštevati. Kljub temu, da je dieta bogata z maščobami, se otroci ne redijo, prav tako je njihova rast nekako usklajena z vrstniki. Kljub temu pa je ob omenjeni dieti potreben skrben nadzor otrokovega fizičnega razvoja.

Ketogena dieta se v glavnem uporablja predvsem pri otrocih s težjo obliko bolezni, še posebej pri otrocih z Lennox – Gastautovim sindromom. Lennox – Gastautov sindrom je generalizirana epilepsija za katero so značilni tonično – klonični napadi (s hudimi, ritmičnimi krči (konvulzijami)). Pogosto se pojavi pri otrocih, ki imajo primarne nevrološke motnje kot sta paraliza ali duševna zaostalost. Ti otroci so ponavadi odporni na zdravljenje s konvencionalnimi metodami zdravljenja. Prav v tej skupini pacientov se je ketogena dieta pokazala za eno bolj uspešnih terapevtskih metod. Dieta se najpogosteje predpiše otrokom starim od 2 – 10 let, pri katerih je bila diagnosticirana generalizirana epilepsija, obenem pa se niso odzivali na konvencionalne terapevtske metode. Nedavne raziskave so pokazale, da je lahko dieta učinkovita tudi pri posameznikih z delnimi epileptičnimi napadi.

Dieta se običajno prične z obdobjem celotnega stanja do te mere, dokler telo ne prične proizvajati potrebne količine ketonov. Zaradi morebitnih negativnih stranskih učinkov diete (bruhanje, nizek krvni sladkor, dehidracija in napadi) iniciacija običajno poteka v bolnišnici.

Poizkusno dvomesečno obdobje pokaže, ali je dieta učinkovita ali ne. V koliko so rezultati pozitivni, se dieta običajno podaljša za naslednji dve leti. V tem času se pri posamezniku lahko drastično zmanjša odmerek zdravil, ki jih prejemajo za preprečevanje epileptični napadov. Številnim otrokom je dieta izboljšala kakovost življenja, ter močno zmanjšala potreben odmerek zdravil.

Ketogena dieta je zelo podobna hiperproteinski dieti in stimulira tvorjenje keto-spojin v organizmu: acetoacetata, 3-hidroksibutirata in acetona. Organizem je vseskozi v stanju presnovne acidoze, tako stanje pa pomaga epileptikom. Skupen vnos maščob je močno povečan, količina dnevno zaužitih kalorij gre v razmerju 3:1 v korist maščob. Največji vir maščob so olja in ne toliko maščobe živalskega porekla.

Ob ketogeni dieti se priporoča popiti vsaj dva litra vode ali zeliščnih čajev na dan. Od vitaminov se priporoča vitamin B6, oz. uporaba pivskega kvasa, ki vsebuje vse potrebne vitamine (kofaktorje), ki so pomembni za presnovo proteinov in aminokislin. Med obroke je potrebno vključiti zelenjavo (špinača, blitva, beluši, peteršilj, jajčevce, gobe, cvetačo, papriko, paradižnik, bučke, brokoli, zelje, zeleno, stročnice), vsebnost naj znaša okoli 200 gramov na obrok, manjkati ne sme niti 150 – 200 g osnovnih proteinskih živil. Pri izboljšanju stanja pomaga tudi magnezij. Poleg visokega odmerka vitamina B6 se priporoča zmeren vnos ostalih B vitaminov (B-kompleks), še posebej vitamina B2 in pantotensko kislino.