Klamidija

Z vstopom v celice iz infektivne forme nastane metabolična aktivna forma – retikularno telesce, velikosti okoli 1 μm. Retikularna telesca se dva dni intenzivno razmnožujejo, potem pa ponovno kondenzirajo v elementarna telesca. Kladmije se širijo z delitvijo inficiranih celic. V kolikor do delitev celic ne pride, lahko kladmije v genitalnem traktu in v tej obliki perzistirajo leta, ne da bi izzvale bilo kakšne simptome. Izven celic pa so kladmije zelo neodporne. Poleg spolnih odnosov je prenos infekcije mogoč še med porodom – z matere na otroka, ali avtoinfekcijo (okularno – genitalni prenos).

Ocenjuje se, da pri vsakem spolnem odnosu obstaja približno 75% tveganje za prenos infekcije z enega (okuženega) na drugega partnerja. Pri moških se kaže z zelo šibkimi simptomi (izcedek svetle barve, neobičajen občutek v urinarni cevi, ali v spodnjem delu trebuha), ki so šibki in nejasni, zato najpogosteje minejo neopazno, pri 50% pa se bolezen razvija pritajeno.

Simptomi

Z razliko od drugih spolnih bolezni se klamidija v večini primerov razvija brez očitnih simptomov: celo 30 – 50% žensk z vnetjem materničnega vratu ne čuti nikakršnih tegob. Tipična simptomologija pri ženskah zajema cervicitis (vnetje materničnega vratu) z močnejšim rumenkastim izcedkom, goste lepljive konsistence in urethritis (vnetje urinarne cevi) z motnjami med uriniranjem, ki se kažejo z bolečino in pekočim občutkom.

V primeru, da se vnetje razširi na jajcevode in jajčnike nastane vnetna bolezen žličke (PID) z bolečinami in napetostjo v spodnjem delu trebuha, močnejšim izcedkom iz vagine, bolečimi spolnimi odnosi, ki jih lahko spremlja slabost ali bruhanje, nepravilnim krvavitvam, telesna temperatura pa v večini primerov ni povišana. Naravna posledica nezdravljene infekcije se lahko kaže v neprehodnosti jajcevoda, oziroma neplodnosti (10% tveganje) in povečano tveganje za ektopično (izvenmaternično) nosečnost.  

Pogosta komplikacija klamidije je perihepatitis, ki se kaže v brazgotinastih spremembah v okolici jeter (Fitz-Hugh-Curtis Syndrom). Klamidijska infekcija se krivi za nastanek spontanega splava, zato je v mnogih državah njen test sestavni del smernic za antenatalno skrb. Diagnoza klamidije se postavi z izolacijo vzorca brisa materničnega vratu, ali uretra s postopki imuno-kromatologije, imuno-fluorescentnim testom, v kulturi celice (McCoy celice), ali z DNK amplifikacijo.

Zdravljenje

Klamidije so zelo občutljive na antibiotike, zato je zdravljenje zelo uspešno. Zdravljenje obeh partnerjev je nujno. Prejemajo se tetraciklini (Doxycylin), ciprofloxacin (Ciprobay, Ciprinol), klaritromicin (Fromilid) po 10 – 14 dneh tudi azitromycin (Sumamed) v enkratni dozi (single shot). V nosečnosti se prejemajo azitromycin in eritromycin (Eritromicin). Ozdravljena infekcija ne pomeni zaščite pred boleznijo v prihodnosti. Če se ne spoštuje zaščitnih mer (kondom), se lahko okužba ponovno pojavi.

Alternativno zdravljenje

Pri zdravljenju klamidije alternativne možnosti ne obstajajo. Nepravilno zdravljenje in izostanek antibiotične terapije lahko pri obeh spolih pustita hude posledice. Če se za zdravljenje uporabljajo visoki odmerki antibiotikov, posvetite pozornost prehrani in regeneraciji vaginalne flore. Kot pri vsaki antibiotični terapiji se priporoča povečan vnos fermentiranih živil in probiotikov, potrebno pa je zmanjšati vnos rafiniranega sladkorja in ogljikovih-hidratov.

Uživajte dobre multivitaminske preparate. Izogibajte se kemijskim iritansom, hlačnim nogavicam in tangicam. Ne uporabljajte tamponov. Zdravo vaginalno sluznico vzdržujte z varnim in zaščitenim spolnim odnosom. Uporabljajte kondom.

Literatura:

1.Petersen EE, Clad A. Genitale Chlamydien-Infektionen. Dt Ärztebl
2.Feldman HU. Chlamydien Infektion: Sexuell übertragbare Bakterien können schwerwiegende Krankheiten verursachen. gyne topics
3. Rothman KJ, Lanza L, Lal A, Peskin EG, Dreyer NA. Incidence of Pelvic Inflammatory Disease among Women Treated for Gonorrhea or Chlamydia. Pharmacoepidemiol Drug Saf.

Sorodni članki: 

• Mikoplazme
• Klamidija
• HPV
• Hepatitis B
• Gonoreja
• Gardnerella vaginalis