Ko mama postane babica

Odnos med dvema odraslima ženskama, mamo in hčerko, je pomemben vir učenja in rasti. Babica pri svoji hčerki ne samo zavedno, načrtno in hote vpliva na vzgojo njenega otroka, ampak ji tudi nezavedno podaja smernice, kako naj z otrokom ravna.

Ženska ženski

Raziskave so pokazale, da odnos med ženskama dveh generacij močno vpliva na vzgojni pristop do novega člana družine. Raziskovalci so opazovali, kako se vzorci (tipi odnosov), ki jih babica in mama gojita med seboj, ponavljajo v odnosu med mamico in otrokom. Študije so pokazale, da so tiste mame, ki so se ob svoji mami počutile sprejete, tudi same kot mame bolj občutljive do svojih otrok. In mamice, ki so jih lastne matere spodbujale k samostojnosti, so se podobno obnašale do svojih otrok.

Vse je lepo in prav, če je ta odnos v preteklosti spodbujal rast in razvoj, kaj pa, če je bil zadušljiv in škodljiv? Tu ima posebno mesto partner, ki mamici pomaga, da se poslovi od neustreznih strategij, hkrati pa ji daje tisto oporo, ki jo potrebuje, da zgradi samozavest, da zaupa sebi, svojim občutjem, predvsem pa, da se pomiri z lastno materjo.

Razčistite svoj odnos z materjo

Matere, ki so v svojem otroštvu doživljale ali bile priča nasilju, zanemarjanju in škodljivim odnosom s strani svoje matere oziroma obeh staršev, naj ne obupajo. Odnosi, ki so ozaveščeni, osvetljeni, predelani, se ne ponavljajo avtomatično.

Če vaši spomini iz otroštva niso prijetni, boste morali tvegati, se podati skozi bolečino, razmisliti, preoblikovati in odpustiti tisto, kar vas je prizadelo. Mnogo stvari je bilo nehotenih, storjenih v trenutkih slabosti in nimajo neposredno nič opraviti z vami.

Ste čudoviti in enkratni in zmorete svojih otrokom dati najboljše! Le zapreti morate vrata preteklosti: to storite tako, da jih najprej odprete bolečini, stiski, jezi, strahovom in vsej krivici, ki je takrat nastala. Potem odpustite in se zazrite v prihodnost. Dajte staršem še eno priložnost, da ob svojih vnukih popravijo, kar so morda zgrešili pri vas.

Rojstvo je priložnost za nov začetek

Če vaši odnosi z materjo niso bili najbolj bleščeči, je zdaj čas, da zakopljeta bojno sekiro. Otrok bo kaj kmalu dregnil v vaš spor z mamo ali očetom. Rojstvo vnuka oziroma vnukinje pa je priložnost, da se vzpostavi drugačen odnos. Nežna čustva bodo pomagala, da se pretekli konflikti razrešijo in burna čustva pomirijo.

Če pa so odnosi tako napeti, da ne zmorete z iskreno besedo in pristnim namenom priklicati staršev nazaj v svoje življenje, ne škodite otroku. Ne zlorabljajte lastne jeze in otroku ne preprečujte stikov z babico in dedkom. Kakršnakoli že sta, to sta pač njegova stara starša, tega nič ne spremeni. Z izogibanjem ali celo prepovedjo stikov le škodite otroku.

Staršev si ne izbiramo sami, zato se ne počutite krive, če so vas vzgajali – po vaših merilih – napačno, odpustite jim slabosti in dovolite, da iz sebe še kaj »stisnejo«. Babica in dedek imata namreč ob vnukih še en popravni izpit, da izboljšata tisto, kar sta pri svojih otrocih zgrešila. Da dasta priznanje tudi svojim otrokom, in ne le vnučkom. V teh letih sta se morda le spremenila, imata izkušnje, pa tudi več časa, zato sta lahko pravo bogastvo. Vendar pa morata tudi onadva upoštevati vaša pravila vzgajanja.

Vaša pravila naj veljajo tudi pri starih starših

Številni starši popustijo, ko je otrok v rokah starih staršev. Čeprav so odločeni, da se jim bodo uprli in zahtevali, da upoštevajo njihova vzgojna pravila, se nočejo prepirati, ko stari starši morda vnučka preveč razvajajo.

Včasih kar zmrznejo ob čustvih, ki vzniknejo iz odnosov. Kot da bi se celotno otroštvo razgrnilo pred njimi! Spominjajo se svojih otroških sanj, hrepenenj in strogih besed staršev, občutijo praznino, ki je morda ob tem nastala. Vendar pa bodite vztrajni – postavite jasna pravila in meje, čeprav bo to morda težko.

Morda bo to pri vaših starših (partner naj to sam naredi pri svojih) vzbudilo neodobravanje, morda jih boste s svojimi zahtevami šokirali, kdo ve, vendar bodite neomajni, posebno še, če vaši otroci preživijo z njimi veliko časa. Vaša pravila so zakon!

Nikoli ni prepozno!

Življenje nam vedno prinaša priložnosti, da smo še boljši, da se izgrajujemo in izpopolnjujemo. Predvsem v naših odnosih. Vsak pomemben dogodek, vsaka naloga ali pa preizkušnja v življenju nam omogoča, da še malo zrasemo, da še malo razmišljamo o sebi. In da morda presežemo tisto, v kar smo nekdaj trmasto verjeli. Morda je treba le dvigniti telefon in se opravičiti, ali pa povedati, kaj si želimo. Vsake mame se namreč dotakne, ko sliši otrokov iskreni klic. Morda jim je le prehudo, da bi nanj tudi odgovorile. Zato pa naredimo prvi korak, ki odpira srce in pušča upanje za novo rojstvo v naših odnosih.

Kaj pa moški?

Običajno rojstvo otroka poveže dve (ali celo več) generacij žensk pri hiši. Vendar pa naj ta navezava ne izključuje moških – naj ne nastane ženski duet, ki moške predstavnike zmelje, niti naj ne bo očetovski delež postavljen na stranski tir.

Odnos med dvema materama, ki je konstruktiven, ne ogroža starševskega sistema v novi družinici, niti ne posega v intimno razmerje med partnerjema.

V primeru, ko meje niso jasne, je tudi hvaležnost, ki jo novopečene mamice (se razume, da tudi očetje) pogosto začutijo do svojih staršev, zgolj navidezna.

Ko starša opredelita svoj odnos do svojih in »priženjenih« staršev, zmoreta vzdrževati pristne in zdrave stike z vsemi člani družine. Tako se tudi moški ne bo počutil odrinjenega, ko bosta žena in tašča čutili otroka na drugačen način, kot ga doživlja sam.

Članek objavljen v reviji Otrok in družina