Kongenitalni glavkom

Vzrok

Zelo pomembno vlogo pri kongenitalnem glavkomu odigra dednost. V večini primerov (80%) gre za recesiven dedni tip, redkeje se pojavi dominanten prenos lastnosti. Povišanje intraokularnega pritiska je izzvan z motno diferenciacije komornega kota v času intrauterinega razvoja in s tem pogojenim povečanim uporom zaradi nabiranja tekočine v očesnem zrklu.

Simptomi

Nekaj tednov po rojstvu bodo starši opazili, da ima otrok velike oči. Pri visokem očesnem pritisku se beločnica razteza, oko pa postane izrazito veliko. Anomalijo imenujemo hidroftalmus ali buftalmus (volovsko oko). Stanje je ponavadi enostransko. Povečanje očesnega zrkla je lahko zelo izrazito, zato se lahko oko razlije že ob najmanjši travmi. Oko je občutljivo na svetlobo (fotofobija), zato otrok glavo obrača stran od vira svetlobe. Bolezen se lahko pojavi v blažji obliki, z manjšim raztezanjem očesa. V primerih, ko anomalija ni izrazita se znaki kongenitalnega glavkoma pojavijo v kasnejšem življenjskem obdobju (med desetim in dvajsetim letom). Najstniški glavkom je samo pozna manifestacija kongenitalnega glavkoma. Razlikuje se z manjšim povečanjem roženice in bulbusa v steklovini.

Diagnoza

Preveri se vid, oko pregleda s procepno lučjo (biomikroskopom), pregled z oftalmoskopom (pregled notranjih očesnih struktur, ki kaže na tipične spremembe očesnega živca), tonometrija (merjenje očesnega tlaka), določanje vidnega polja (periferni in centralni vid) in gonioskopija (pregled zakotja).

Zdravljenje

Zdravljenje kongenitalnega glavkoma je izključno kirurško.

Preberite še:

Anencefalija

Mikrocefalija

Makrocefalija

Iniencefalija

Ip

Gastroshiza

Turnerjev sindrom

Holoprozencefalija

Cervikalno rebro

Razvoj zarodkovih možganov