Hranljiva vrednost ene marelice (cca. 35g)
Nutrienti % | Dnevna vrednost |
Vitamin A | 13,4% |
Vitamin C | 5,8% |
Triptofan | 3,1% |
Vlakna | 2,7% |
Kalij | 2,5% |
Kalorije | 0% |
Poleg omenjenih elementov marelice vsebujejo še preko 80 drugih hranil.
Hranila v marelicah lahko varujejo srce in oči. Betakaroten pred oksidacijo varuje LDL holesterol, kar pripomore k preventivi bolezni srca.
Marelice vsebujejo veliko vitamina A, ki je potreben za očesno zdravje. Vitamin A je močan antioksidant, ki varuje celice pred vplivom prostih radikalov. Prosti radikali pa lahko poškodujejo očesno lečo.
Degenerativni učinek prostih radikalov, ali oksidativni stres, lahko povzroči sivo mreno ali ovira krvno oskrbo oči, ki lahko povzroči makularno degeneracijo očesa (degeneracija rumene pege). Raziskave, v katerih je sodelovalo preko 50.000 žensk so pokazale, da višja vsebnost vitamina A, kar za 40% zmanjša tveganje za makularno degeneracijo.
Marelice pa so tudi odličen vir vlaken, ki preprečujejo zaprtje in ostale prebavne težave kot je npr. divertikuloza. Marelice so torej odlična hrana, ki zagotavlja dnevno potrebo po vlaknih.
Ko smo bili majhni so nam vsi govorili, da korenje ščiti oči, v odraslih letih pa je ta zaščita še toliko bolj potrebna. Raziskave objavljene v reviji Archives of Opthalmology kažejo, da trije ali več obrokov sadja na dan, pri starejših ljudeh za 36% znižajo tveganje nastanka starostne makularne degeneracije, ki je vodilna povzročiteljica izgube vida v poznejšem starostnem obdobju.
Raziskava, v kateri je sodelovalo nekaj več kot 100.000 žensk in moških je ocenjevala participacijo sadja in zelenjave na vid. Preučevali so vplive antioksidantov, vitaminov A, C in E, ter karotenoidov na zgodnji razvoj makularne degeneracije in neovaskularne makularne degeneracije, ki je hujša oblika bolezni povezana z izgubo vida. Očesno zdravje žensk so spremljali 18 let, moških 12 let.
Raziskava je presenetljivo pokazala, da antioksidanti, vitamini in karoteni s poreklom iz zelenjave niso bili tesno povezani z incidenco makularne degeneracije, prav nasprotno pa so hranila iz sadja izvrstno opravila svojo preventivno vlogo.
Trije obroki sadja na dan se sliši veliko, vendar če pomislimo, da lahko sadje umestimo kot sladico ali predjed vsakega dnevnega obroka, pa le ni tako zapleteno. Zjutraj namesto kave popijte doma narejen smootie, po kosilu si privoščite sadno solato, večerjo oplemenitite z navadnim jogurtom v katerega ste dodali sveže sadje.
Marelice so odličen vir vitamina A, vitamina C, vlaken in kalija. Prav tako ne smemo zanemariti vsebnosti fitonutrienta betakarotena, ki je odgovoren za značilno barvo marelice. V tej skupini betakarotenov pa lahko najdemo tudi likopen, ki je eden izmed najmočnejših naravnih antioksidantov.
Poleg omenjenih sestavin pa marelice vsebujejo še: ogljikove hidrate, sladkor, topne in netopne vlaknine, natrij, vitamine, minerale, maščobne kisline in aminokisline.