Materino mleko in dojenje

Dojenje je vedno pomembna in kontroverzna tema. Zakaj pomembna? Zato ker predstavlja prvo obliko prehranjevanja novorojenčka. Zakaj kontroverzna? Dolžina dojenja in uporaba nadomestka za materino mleko je za nekatere skupine prebivalstva zelo občutljiva tema. In obratno. Izbira je vaša, mi pa se bomo v članku uprli na dejstva in razloge, zakaj je materino mleko po mnenju strokovnjakov najboljša dojenčkova prehrana, pogledali pa bomo tudi alternativo, ki je na voljo mamicam, ki ne želijo, ali pa ne morejo dojiti.

Različne faze

Sestava materinega mleka se razlikuje glede na starost in rast otroka. Takoj po rojstvu mlečne žleze proizvajajo zelo redko tekočino imenovano kolostrum. Kolostrum vsebuje snovi in molekule, ki sodelujejo pri gradnji otrokovega imunskega sistema.

Imunoglobuline in protitelesa, ki so sposobni boja proti mikrobom, pa vsebuje tudi kolostrum sam. Laktoza je prisotna zgolj v manjši količini. V prvih dneh otrokovega življenja je glavna vloga kolostruma vzpostavitev obrambnega mehanizma proti dejavnikom, ki lahko resno ogrozijo njegovo zdravje (bakterije, virusi, glivice).

Po kolostrumu se prične izločati t.i. prehodno mleko. Vsebuje nekaj več laktoze in mineralov. Po šestih tednih mleko ‘dozori’ in se skoraj ne spreminja več. Na sestavo mleka pa vplivajo nekateri zunanji dejavniki, vključno z materinimi prehranskimi navadami.

Kaj zagotavlja?

Hranila v materinem mleku so razvrščena v skupini makro- in mikro-hranil.

V makro skupino umeščamo ogljikove hidrate, beljakovine in maščobe. Beljakovine in maščobe so kalorijsko najbolj bogata hranila, ter nihajo skupaj z materino prehrano in ostalimi zunanjimi dejavniki.

V mikro skupino pa razvrščamo vitamine in minerale. Vitamini prisotni v materinem mleku so: A, B1, B2, B6, B12 in D. Vitamin K in D sta prisotna v manjših količinah, zato se priporoča jemanje AD3 kapljic.

Materino mleko pa vsebuje tudi t.i. bioaktivne dejavnike, ki so potrebni za rast in izgradnjo imunskega sistema. Rastni dejavniki so pomembni za razvoj organov, predvsem črevesja, ožilja, živčnega in endokrinega sistema.

Imunološki dejavniki, kot že samo ime pove, so vključeni v razvoj otrokovega imunskega sistema. Za optimalno delovanje imunskega sistema mora biti izpostavljen vsem alergenom iz okolja: hrana, oblačila in alergeni, ki so prisotni v zraku. Alergeni so molekule, ki aktivirajo celice imunskega sistema, ter jih pripravijo na napad. Novorojenček je komaj prišel v stik z alergeni, zato je njegov imunski sistem nezrel, ter ne omogoča zadostne zaščite. Prav zato je materino mleko obogateno z imunskimi dejavniki, vključno s celicami imenovanimi citokini in kemokini. Omenjeni dejavniki otroka ščitijo pred okužbami, ki v glavnem prizadenejo gastrointestinalni trakt.

Prednosti za mame

Ob rojstvu in med dojenjem se sprošča hormon oksitocin, ki pomaga pri kontrakciji materničnih mišic, preprečuje krvavitve in pomaga pri procesu celjenja s porodom izzvanih ran. Dojenje preprečuje začetek menstruacije. Kasnejša menstruacija pa preprečuje anemije, kot posledice pomanjkanja železa.

Dojenje pomaga tudi pri izgubi telesne teže. Ob dojenju se porabi približno 200 – 500 kalorij, seveda pa izguba kalorij ni zgolj posledica dojenja samega, temveč bolj posledica laktogenze.  

Kako dolgo?

WHO priporoča najmanj šestmesečno dojenje, po tem obdobju se lahko kombinira z drugimi ustreznimi živili. Z dojenjem naj bi prenehali najkasneje pred drugim letom otrokove starosti. Res je, da ima materino mleko dovolj hranil, vendar se z rastjo te potrebe še povečajo. Dojenje je po šestih mesecih malčkove starosti potrebno dopolniti z ustrezno prehrano.

Nekatere mame pa ne morejo, ali pa se odločijo da ne bodo dojile. Nadomestna formula vsebuje podobne hranilne snovi kot materino mleko, včasih še celo več. Formule so priročne saj omogočajo jasen pogled, koliko mleka je dojenček v resnici zaužil. V hranjenju po steklenički pa lahko sodeluje tudi oče.

Vendar pa imajo nadomestne formule tudi svoje slabosti. Kljub temu, da so podobne materinemu mleku, pa imunsko zaščito zagotavljajo zgolj do neke mere. Pri dojenčku lahko povzročijo želodčno nelagodje, ne nazadnje pa niti niso poceni.

Nadomestna formula ali materino mleko? Povsem avtonomna osebna odločitev, ki se tiče zgolj vas in vašega otroka.