Materinstvo lahko prinese tudi depresijo in tesnobo

Vsemu temu je bilo posvečeno strokovno srečanje Duševno zdravje in nosečnost, porod ter zgodnje starševstvo, ki ga je ob svetovnem dnevu duševnega zdravja organiziral Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ). Udeležilo se ga je več kot 400 zdravnikov, babic, patronažnih medicinskih sester, psihologov, predstavnikov nevladnih organizacij in drugih, ki jih zanima omenjeno področje.

Poporodna otožnost prizadene okoli 80 odstotkov porodnic

Raziskave kažejo, da je sta depresija in anksioznost skoraj enako pogosti pri nosečih ženskah kot pri tistih, ki niso noseče. Torej ne drži, da bi nosečnost žensko ščitila pred depresijo. »V poporodnem obdobju pa so najpogostejše duševne motnje poporodna otožnost, poporodna depresija in poporodna psihoza,« je povedala Sonja Tomšič z IVZ. Prva je običajno blaga motnja, ki se pojavi v prvih dneh po porodu in spontano mine. Prizadene okoli 80 odstotkov porodnic, v Sloveniji to pomeni več kot 17 tisoč žensk letno. Poporodna depresija prizadene med 10 in 15 odstotkov porodnic, poporodno psihozo, ki je najbolj dramatična duševna motnja, pa letno izkusi od 21 do 43 slovenskih porodnic.

Pomembna sta pravočasna diagnostika in zdravljenje

Kljub temu da so ob- in poporodne duševne težave precej pogoste, pa jih tudi strokovnjaki še vedno velikokrat ne prepoznajo. Toda s pravočasno diagnostiko in zdravljenjem je mogoče bistveno zmanjšati trpljenje mladih mater in negativne ali celo tragične posledice za vso družino. »Zdravljenje je odvisno od tipa simptomov in resnosti težave. Če je depresija resnejša, tako da močneje ovira vsakodnevno funkcioniranje bolnice, simptomi pa trajajo dlje kot dva tedna, je vsekakor priporočljiv obisk strokovnjaka. Potreben je natančen pogovor, nato pa ustrezno zdravilo, najbolje v kombinaciji s psihoterapijo,« je povedala asist. mag. Marjeta Blinc Pesek iz Psihiatrične ordinacije Rudnik.

Vloga babice pri obporodnih stiskah

»Pomembno vlogo pri preprečevanju, odkrivanju in obravnavi duševnih stisk v nosečnosti, med porodom in po njem bi morale imeti babice,« pa je poudarila mag. Ana Polona Mivšek z Zdravstvene fakultete v Ljubljani in dodala, da je njihova pomoč učinkovita le, če je zagotovljen neprekinjen odnos med žensko in babico. To pomeni, da babica bodočo mater spremlja vso nosečnost, med porodom in nato tudi po njem, tako da lahko vzpostavita partnerski in medsebojno naklonjen odnos, mati pa ima občutek, da babici lahko zaupa.

Velik pomen obporodne skrbi

Babice bi lahko prevzele skrb za vse porodnice, pri katerih nosečnost in porod normalno potekata, tudi med porodom. S tem bi dosegli pomemben napredek pri prizadevanju za demedikalizacijo obporodne skrbi. Kot je izpostavila dr. Zalka Drglin z IVZ, je namreč doživljanje materinstva povezano tudi z izkušnjo poroda. »Dokazano je tudi, da neustrezna porodna pomoč poveča tveganje za psihične težave po porodu. Posebno osvetlitev zaslužijo tiste porodne izkušnje, ki so jih ženske doživele kot travmatične,« je še dodala. Predvsem mora biti porod osrediščen na žensko, temeljiti mora na doslednem spoštovanju človekovih in pacientovih pravic, cilj pa naj bi bil opolnomočenje ženske in družine v nastajanju.

Zima v srcu

Ob tej priložnosti je dr. Zalka Drglin predstavila tudi svoj priročnik Zima v srcu. Ko se materinstvu pridružita depresija in tesnoba, radost pa odide. Kažipot skozi obporodne stiske, ki ga je izdal IVZ. Gre za prvi priročnik v slovenskem jeziku, ki se posveča duševnim stiskam v nosečnosti in v času zgodnjega materinstva. Priročnik so septembra dobile v dar splošne knjižnice po Sloveniji in nekatere strokovne knjižnice, kjer je že na voljo ženskam, svojcem in sploh vsem, ki bi radi vedeli, kaj reči ali storiti v podporo in pomoč posameznici v stiski. V celoti pa je dosegljiv tudi v elektronski obliki na spletni strani IVZ www.ivz.si.

Vir: Duševno zdravje in nosečnost, porod ter zgodnje starševstvo, IVZ