V reproduktivnem obdobju se organizem velike večine žensk prilagodi na vsakomesečni hormonski ritem. Ko se ritem hormonskega ravnovesja v perimenopavzi podre, povzroči spremembe razpoloženja.
Obdobje v menopavzi pa se pogosto prepleta z osebnostnimi težavami: ločitev, težave v zakonu, vdovstvo, skrb za otroke, skrb za bolne starše… so dejavniki, ki pogosto izzovejo tesnobo in stresne trenutke.
Vsak slehernik se s staranjem zelo težko spoprime. Nič drugače staranja ne doživljajo ženske v srednjih letih. Staranje se več kot očitno kaže v telesnih spremembah in samozavesti. Ženske začnejo razmišljati o prehojeni poti, smrti, ter se sprašujejo o svoji prihodnosti.
Usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti, ter, da niti ne pozabimo časa zase, včasih ni izvedljivo. Pripisovanje krivde lastni nesposobnosti vodi do novih napetosti. V tem trenutku se morate odločiti, koliko ste za nastalo situacijo res krive same! V vsakodnevne obveznosti vpnite vse družinske člane, svoje stisko spustite iz svojih možganov.
Ženske, ki so se v mladosti že spopadale z depresijo, se bodo z njo najverjetneje srečale tudi v perimenopavzi. Ženske, ki trpijo zaradi depresije (povezane s hormonskim neravnovesjem v možganih) se pritožujejo nad kronično utrujenostjo, izgubo interesa, izgubo telesne teže, žalostjo in razdražljivostjo. Zdravljenje sega od aplikacije zelišč, kot je šentjanževka, do jemanja antidepresivov.
Fizične in psihične spremembe v srednjih letih povzročajo tudi tesnobo ali anksioznost. Občutki strahu in groze so kratkotrajni in ponavadi minejo brez zdravljenja. Pogosti napadi tesnobo so lahko simptom manične motnje. Simptomi manične motnje so: oteženo dihanje, bolečine v prsih, vrtoglavica, srčna aritmija in občutek, da stvari uhajajo izpod nadzora. Tesnobo lahko sproži močna neonska svetloba. Zdravljenje vključuje sproščanje za redukcijo stresa, svetovanje in/ali psihoterapija, ter zdravila.
Mnogo žensk, v perimenopavzalnem obdobju, ima težave s koncentracijo in težave s kratkoročnim spominom. Težave s spominom pa ženske pogosto prestrašijo, saj jo povezujejo z zgodnjimi simptomi Alzheimerjeve bolezni. Spomin se najlažje ohrani z družbenimi dejavnosti, učenjem tujega jezika ali učenjem glasbenega inštrumenta.
Diagnoze si nikakor ne postavljajte sami. Simptomov se ne sramujte, zagotovo niste edini. Zdravnik bo ob družinski anamnezi in oceni simptomov postavil ustrezno diagnozo in če bo potrebno, priporočil primerno zdravljenje. Zdravila proti depresiji so najbolj učinkovita v kombinaciji s psihoterapijo in svetovanjem.