Med klimakterijem ali perimenopavzo lahko nižja vsebnost estrogenov v organizmu povzroči, da se vaginalno tkivo stanjša, postane manj elastično in prilagodljivo. Stanje imenujemo vulvo-vaginalna atrofija. Estrogeni so pri ženskah v reproduktivnem obdobju odgovorni za vlaženje vagine, vsebnost estrogenov v menopavzi se zniža, kar vlaženje nožnice onemogoča. Znižanje vsebnosti estrogenov pa povečajo vrednost pH nožnice, zaradi česar je vaginalna flora manj okisana.
Vagina postane ožja in krajša, kar lahko skupaj z oteženim vlaženjem povzroči dispareunijo (boleč spolni odnos). Neprožna in za poškodbe dovzetna krhka vaginalna sluznica, se lahko med spolnim odnosom ali drugo obliko penetracije, kljub uporabi lubrikantov, poškoduje in povzroči vaginalno krvavitev. Številni simptomi povzročijo zelo nelagoden občutek, zato se ženske v meni pogosto izogibajo spolnim odnosom. Nad suho in razdražljivo vagino pa se pritožujejo tudi spolno neaktivne ženske.
Kljub bolečinam med spolnimi odnosi in penetracijo, pa je ravno ta vrsta aktivnosti v menopavzi pomembna pri ohranjanju prave oblike in forme vaginalnega tkiva. Spolnost ali masturbacija s penetracijo v menopavzi šteje kot del terapije za ohranjanje zdravega in prožnega vaginalnega tkiva.
Vnetje nožnice pri ženskah v menopavzi, ki ne prejemajo hormonske nadomestne terapije, imenujemo atrofični vaginitis. Simptomi vključujejo izcedek in pordelo občutljivo vaginalno sluznico. Najpogosteje se povezuje s pomanjkanjem vsebnosti estrogena pri ženskah v postmenopavzi, stanje pa se zdravi z nizkimi odmerki estrogena.
Vulvo-vaginalne težave povezane z menopavzo in nižjo vsebnostjo estrogenov, se lahko pojavijo šele nekaj let po vstopu v meno. Prav tako se moteči simptomi povezanimi z ženskim spolovilom, ne pojavijo pri vseh ženskah. Ženske, ki so deležne vulvo-vaginalnimi simptomom v meni (suha sluznica, draženje, pekoč občutek, srbenje, bolečina), pa simptome prepogosto povežejo z menopavzo. Za omenjeno stanje obstajajo tudi drugi vzroki.