Mesec ščitnice

Zdravje ščitnice vpliva na dnevno aktivnost vsakega posameznika, motnje oz. bolezni ščitnice pa prizadenejo milijone ljudi širom po svetu. Pogosto spremljajo primarna obolenja žlez z notranjim izločanjem in avtoimunska obolenja, srčne bolezni, težave v nosečnosti, depresijo, kronični stres in tesnobo. Ščitnica je največja endokrina žleza v našem telesu. V obliki metulja je nameščena na spodnjem delu vratu oz. pod Adamovim jabolkom. Težave so lahko večplastne, od manjših, ki ne zahtevajo terapij, pa vse do večjih, življenjsko nevarnih tumorjev.

Bolezni ščitnice zasedajo drugo mesto v skupini endokrinih bolezni (takoj za diabetesom), incidenca in raznovrstnost obolenj pa je razlog, da se je v sklopu endokrinologije razvilo posebno področje – tireologija. Ameriško združenje kliničnih endokrinologov (AACE) dvajseto leto zapored beleži Mesec ščitnice, ki je namenjen osveščanju in pomembnosti preventivnih pregledov, ter zgodnjemu odkrivanju bolezni ščitnice. Preventivni pregledi lahko preprečijo razvoj hujših obolenj.

T3 in T4 hormona

Hormoni iz ščitnice vplivajo na skoraj vse presnovne procese v telesu. Osnovna hormona sta tiroksin (T4) in trijodtironin (T3). Njuno izločanje regulira hormon iz hipofize, tireotropin (TSH). V kolikor se zmanjša izločanje T3 in T4 hipofiza izloči več TSH-a, ter ščitnico stimulira za dodatno izločanje omenjenih hormonov. V kolikor ščitnica tega dela ne zmore, se pojavi golšavost (povečana ščitnica). Na proizvodnjo hormonov vpliva tudi starost, ki vpliva na regulacijo posameznih organov na hormonsko reakcijo. Reakcije na hormone iz ščitnice z leti oslabijo, poleg izgube mišične mase, skupno pa vplivajo na upočasnitev presnove. V kolikor starejši ljudje niso fizično aktivni, se v večini primerov pojavi prekomerna telesna teža.

Vzroki

Za začetek diagnoze je pomembna osebna anamneza o presnovnih motnjah (simptomi hip in hipertireoze, hripavost, oteženo požiranje, dušenje…) kot tudi navadah, dosedanjih bolezni, ter družinski anamnezi. Vsak posameznik je svoj primer, kljub temu pa poznamo pet glavnih vzrokov težav: slaba prehrana, stres, genetika, nosečnost in menopavza.

Za diagnozo se uporablja ultrazvok ščitnice oz. celotnega vratu, laboratorijski krvni testi, punkcija ščitnice pod nadzorom ultrazvoka vidnih vozličev v ščitnici in scintigrafija ščitnice, CT in MR ščitnice pa sta dodatni preiskavi, ki se lahko uporabita pri preiskavi in diagnozi bolezni ščitnice.

Golša

Golša je najpogostejša bolezen ščitnice. Z njo označujemo povečano ščitnico, ki izloča normalno količino hormonov, zato se pojavi brez simptomov. Težave nastanejo zaradi pritiska na okoljnje strukture.

Tireoiditis

Vnetne bolezni ščitnice (tireoiditisi) povzročajo znani ali neznani dejavniki: akutna (bakterijska) vnetja in subakutna vnetja, neznana ali virusna etiologija.

Graves-Basedowljeva bolezen

Graves-Basedowljeva bolezen ali hipertireoza z difuzno golšo in oftalmopatijo, se pogosteje pojavi pri ženskah, razmerje 7:1. Je neznanega vzroka, pojavlja se v vseh starostnih obdobjih, najpogosteje pri tridesetih ali štiridesetih letih življenja.

Hipertireoza in hipotireoza

Najpogostejše težave z delovanjem ščitnice vključujejo abnormalno proizvodnjo hormonov. Preveliko izločanje hormonov privede do stanja, ki ga imenujemo hipertireoza s posledičnim hipermetabolizmom, ter nezadostnim izločanjem hormonov, ki ga imenujemo hipotireoza s posledičnim hipometabolizmom.

Nasveti za lasten pregled – pogled v ogledalo

• Ogledalo držite tako, da vidite področje okoli Adamovega jabolka. Določanje pozicije in oteklosti ščitnice na zamenjajte s premikanjem Adamovega jabolka.
• Osredotočite se na navedeno področje in odklonite glavo. Popijte požirek vode in spremljajte ali se pojavi oteklina.
• Če niste sigurni, postopek ponovite.

Prehrana

Uravnotežena prehrana mora vsebovati veliko sadja in zelenjave, ribe, polnozrnata žita, perutnino in stročnice. Potrebe je potrebno prilagoditi potrebami organizma, ki se razlikuje od posameznika do posameznika, ter se z leti spreminjajo.

V prehrano vključite korenje, špinačo, marelice, beluši, olivno olje, avokado, semenke, sončnice, polnozrnata žita, banane in ribje olje.

Živila, ki jih je zaradi absorpcije joda potrebno zmanjšati so zelje, brokoli, gorčica, lan, sladki krompir, arašidi in soja. Njihov vnos omejite na dva do trikrat tedensko.

Izogibajte se kofeinu, ter kajenju in pitju alkoholnih pijač. Povečajte vnos vlaken, saj so pacienti s hipotireozo podvrženi slabši prebavi in konstipaciji (zaprtju). Vlakninsko bogata prehrana izboljšuje prebavo, ter poveča občutek sitosti. Vlakninsko bogata živila so zelenjava, sadje in polnozrnata žita.

Slabo delo ščitnice neposredno vpliva na presnovo. Za pospešitev presnovnih procesov pa je potrebno popiti dovolj tekočine.

Telesna aktivnost

Bodite redno telesno aktivni. Telesna aktivnost je še posebej pomembna pri hipotireozi. Telesna aktivnost pospešuje presnovo in pomaga pri hujšanju. Priporoča se od 30 do 45 minut dnevne telesne vadbe.

Stres

Zmanjšajte stres! Stres je glavni dejavnik, ki vpliva na razvoj bolezni ščitnice. Najboljša proti-stresna terapija je telesna aktivnost in ena izmed adekvatnih sprostitvenih metod. Določite si čas samo zase, izberite aktivnost, ki vas bo sprostila, ter napolnila s pozitivnimi emocijami in mislimi. Spremenite mišljenje in k težavi pristopite drugače. Organizem privedite v stanje ravnovesja, vaša ščitnica vam bo hvaležna.