Miomi

Miomi se pojavljajo izključno v reproduktivnem obdobju in izginejo tekom postmenopavze. Njihova občutljivost na antiestrogeno in gestageno terapijo govori v prid močni estrogeni odvisnosti teh tumorjev.
 

Simptomi

Pri večini žensk ne kažejo simptomov. Večji miomi lahko izzovejo nepravilne, močne in daljše krvavitve pospremljene z anemijo, kakor tudi napihnjenost in občutek pritiska v trebušni votlini. Redko miomi pritiskajo na bližnje organe: mehur in debelo črevo, ter na ta način povzročajo tegobe. Pogosto so bolečine v predelu križa posledica nastanka mioma.
 

Diagnoza

Diagnoza se postavlja na temelju ginekološkega in ultrazvočnega pregleda. V kolikor ne povzročajo hujših težav so zadostne redne ginekološke kontrole. Z obzirom na visoko vsebnost estrogena v nosečnosti, lahko obstoječi miomi rastejo hitreje. V tem obdobju lahko miomi, odvisno od njihove vgnezditve, povzročijo spontani splav in celo neplodnost. V menopavzi, ko jajčniki postanejo neplodni in ko se zniža produkcija spolnih hormonov, miomi popolnoma izginejo.
 

Zdravljenje

V današnjih dneh se lahko pri večini miomov pristopi z medikamentozno – hormonsko terapijo z GnRH agonistom, zdravilom, ki deluje nasprotno ženskim spolnim hormonom. Na ta način preprečujejo delovanje jajčnikov in žensko prisilijo v umetno menopavzo (Zoladex, Enantone, Depot, Decapeptyl). S tem ko, se znižuje estrogen, znižamo pretok krvi skozi maternico, miomov vir prehranjevanja je otežen in okrnjen. Na ta način povzročimo njegovo zmanjšanje in pri mnogih ženskah preprečimo operacijo oziroma, miom zmanjšamo do te mere, da je ob morebitni operaciji izguba krvi čim manjša. Terapija z zdravili traja od 3 – 6 mesecev. Stranski učinki terapije so pogosti in enaki kot pri menopavzi.

Če so miomi številčnejši se kljub medikamentozni terapiji pri zdravljenju pojavljajo težave. Najučinkovitejša in najpogostejša metoda je operativna odstranitev maternice (histerektomija), v redkih slučajih tudi samo odstranjevanje miomov (myomektomija). Operativne metode odstranjevanj miomov so v današnjem času tako izpopolnjene, da v mnogih primerih ni več potreben klasičen rez, temveč se miomi odstranijo v okviru t.i. minimalne invazivne kirurgije – laparoskopije. Laparoskopija ponuja veliko prednosti: lepši lepotni učinek, nižja obremenitev pacientk, hitrejše okrevanje in krajše bivanje v bolnici.
 

Alternativne metode

Glede na to, da so miomi endometriozni tumorji (odvisni od estrogena), lahko na njegovo rast vpliva vse, kar znižuje vsebnost estrogena v krvi. Obstajajo številni znanstveni dokazi o rasti vsebnosti estrogena, ob z maščobami bogati in rastlinsko siromašni prehrani. Priporočamo prehrano, ki izključuje rafiniran sladkor, proizvode iz bele moke in mlečnih proizvodov, v prehrano pa vključite veliko zelene zelenjave, sojo, sojine izdelke in glavnato zelenjavo. Točnega razloga škodljivega delovanja mlečnih izdelkov še ne poznamo, povezujemo pa jih z uporabo rastnih hormonov pri govedu, antibiotikov in pesticidov v goveji prehrani, ki se lahko v črevesju interferirajo z metabolizmom ženskih spolnih hormonov (vpliv na črevesno floro, ter vpliv na enterohepatično recirkulacijo estrogena). V prid tej predpostavki gre tudi to, da organsko proizvedeno mleko ne škoduje tkivu maternice ali dojk. Estrogen lahko znižamo tudi z različnimi dodatki k prehrani: metionin, kolin in inozitol.

Energetska medicina razlaga, da miomi nastanejo pri usmerjanju življenjske energije v slepo ulico – na posle in odnose, ki jih je potrebno prerasti, oziroma predstavljajo nikoli realizirano kreativnost, ali pa so povezani z notranjim nemirom zaradi reprodukcije in odnosov. Zaradi tega svetujejo postopke akupunkture, akupresure in masaže v smislu sprostitve blokirane energije, ter okrepitve pretoka energije v maternici. Prav tako se svetuje redna telesna vadba (aerobika). Obkladki ricinusovega olja, nameščeni na spodnji del trebuha, naj bi se uporabljali trikrat tedensko po 60 minut. Obkladek naredimo tako, da volneno ali bombažno tkanino previjemo v štirikratni sloj in nato namočimo v hladno stisnjeno ricinusovo olje. Oblogo namestimo direktno na kožo spodnjega dela trebuha, ki jo prekrijemo s plastično folijo. Preko obkladka namestimo termofor, ali nek drug vir toplote in eno uro pustimo na trebuhu.

Literatura:
Lippman Sa, Warner M, Samuels S, Olive D: Uterine fibroids and gynecologic pain symptoms in a population – based study
Bradley JP: Uterine Fibroids
Nass Duce M, Oz U, Ozer C.: Diagnostic value of sonohysterography in the evaluation of submucosal fibroids and endometrial polyps