MOJ NAJSTNIK JE VES ČAS JEZEN

Najstniki se odzivajo hitro in impulzivno, a velikokrat izrečenih besed v jezi ne mislijo zares. Ni jih težko razjeziti in ponavadi jim ves svet gre na živce. Pa poznate vzroke njihove jeze? Še več, se na takšno jezo sploh znate odzvati?

Tudi če njihovih muh ne razumete, verjemite, da so zanje še kako resnične. Niso jezni kar tako, da si popestrijo dan. Določene situacije so zanje izjemno stresne, pa naj se vam zdijo še kako smešne in za lase privlečene. Po drugi strani se zavedajte, da so najstniki v obdobju življenja, ko odkrivajo same sebe in kar so brez vas. Zato jih ne lepite nase in pustite, da se vsaj malo osvobodijo.

Ker se v teh letih začnejo soočati s pravim življenjem, spremembe, ki se jim zgodijo, niso vedno takšne, kot si jih želijo. Za vse želijo odgovor in niso pripravljeni, da bo kdaj pa kdaj šlo kaj narobe. Težav in porazov niso navajeni sprejemati, saj ste do zdaj za vse poskrbeli vi. Dejstvo, da se učijo skrbeti zase in za svoje odnose, jih jezi, saj ne poznajo vseh odgovorov.

Vsak dan se srečujejo s fizičnii spremembami na telesu, ki jih plašijo. Velikokrat z njimi niso zadovoljni.

Iščejo sebe in tisto, kar jih veseli. To, da postajajo samosvoje osebe, zna biti zelo stresno.

Pritiski sovrstnikov so vedno močnejši, prav tako pa so lahko slabe volje tudi zaradi nesrečne ljubezni, propadlih prijateljstev, norčevanja v šoli in podobno.

Jezni so, ker se morajo učiti in delati domače naloge, kar jih ovira pri tistem, kar bi zares želeli početi.

Ker jih nihče ne jemlje resno. Ne starši in ne učitelji. Mogoče so se znašli sredi obtoževanja in nepravičnega obravnavanja s strani učiteljev in so jezni, ker menijo, da niso krivi za to, za kar se jih obtožuje.

Ločitev staršev ali izguba bližnje osebe je sprožilec čustev, s katerimi se najstnik prvič srečuje. Seveda za izgubo krivi ves svet.

Razlogov je veliko, vsem pa je skupno to, da najstnik ni kos situaciji v kateri se je znašel. Ker jih ni sposoben premagati sam, mu morate stati ob strani. Verjemite, da se za vsakim izbruhom jeze skriva razlog, ki ga ne poznate. Jeza je zanje edini izhod iz žalosti in zmedenosti, ki ga poznajo. Ne bodo priznali, da jih je nečesa strah – raje se bodo razjezili, zaluputnili z vrati in zaihtali.

Ko otrok na tak način kliče na pomoč, nanj ne kričite. Če boste mirni, boste s tem pomirili tudi njega. Nasprotno ga lahko spravite v še večjo jezo. Prisluhnite mu. Skušajte se postaviti v njegovo kožo in razumeti, kaj prestaja. Naj ve, da vam ni vseeno za njegove težave.