Moja izkušnja z Banjanjem

Sama rada plavam že celo življenje. Pravim da je voda moj drugi dom. Bolečine med porodom sem si lajšala v vodi in ne predstavljam si kakšno bi bilo življenje brez morja, plavanja in vode v vseh oblikah.

To svojo ljubezen do plavanja sem želela prenesti tudi na sina – Luka. Tako se je kmalu po njegovem rojstvu začelo raziskovanje, kako naj mu to omogočim.

Veliko sem povpraševala in raziskovala, kaj nam sploh ponuja tržišče. Takrat mi je prijateljica povedala za program banjanja in začutila sem da je ta tisti pravi.

Vseeno sem malo odlašala s prijavo, ker se mi je zdelo, da je Luka še premajhen in da od tega ne bo imel kaj dosti. A sem se zmotila. Če bi danes to počela še enkrat, bi Deniso kontaktirala že dosti prej.

Ko smo začeli je imel Luka šibke mišice trupa, kar se rahlo je poznalo pri njegovem gibanju in ˝pasenju kravic˝. Prav tako je imel rahlo zategnjen ramenski obroč in ni bil preveč rad v vodi. Sama nisem vedela kako naj z njim rokujem v vodi, saj se je ves čas zvijal in se mi je zdelo, da mu ni preveč všeč.

Ko smo začeli s programom in sem osebno spoznala Deniso ki je s svojo pozitivno energijo razsvetlila prostor, ko sem jo poslušala kako srčno govori o gibanju dojenčkov in kako ljubeče z njimi rokuje, sem vedela da je bila odločitev pravilna. Meni je vlila upanje in samozavest za rokovanje v vodi. Pomagala mi je, da sem se popolnoma sprostila in zaupala Luki, da mi bo pokazal česa je zmožen.

Takrat so se odprla naša vrata v vodni in tudi podvodni svet.

Po nekaj urah banjanja na domu, smo se odločili, da je čas za nadaljevanje na bazenu. Takrat je Luka že dosti zrasel in prerasel banjo. Pred začetkom izvajanja programa na bazenu je bila zopet prisotna nekakšna trema in rahel strah, kako bo to potekalo ko nas bo več? Kaj če Luka začne jokati? Kako bom uskladila te neredne urnike spanja z vajami v bazenu?

Prva ura na bazenu je potekala v znamenju novih spoznanj in pričakovanj. V zraku je bilo čutiti malo treme, ki je hitro izhlapela. Sama sem se sprostila in uživala v druženju z drugimi starši in otroki. Do takrat se mi ni niti sanjalo česa vsega so ta mala bitjeca zmožna.

Vsak teden sem komaj čakala tisti petek, da gremo skupaj plavat in da vidim kaj vse novega se lahko še naučimo. Vsaka učna ura je bila drugačna, zanimiva, razigrana in razgibana. Otroci so se družili in se razvijali tako gibalno kot mentalno.

Najbolj sem se veselila ur potapljanja. Do tega smo prišli počasi, postopoma in nikoli si nisem predstavljala kako čudovito je skupaj z otrokom raziskovati naše možnosti in zmožnosti. Zaradi prijetnega pristopa in počasnega navajanja so se vsi otroci potapljali kot male ribice. Z oči si jim lahko bral veselje, zadovoljstvo in srečo.

Plavalnih uric je bilo kar prehitro konec. Luka je pred mojimi očmi vzljubil vodo, kopanja so postala zabava in plavanje naša sprostitev. Komaj čakam da nadaljujemo to našo zgodbo.

Hvala za vse čudovite trenutke Denisa in Banjanje.si

Nekaj več o banjanju in njihovih programih pa si lahko pogledate v tej objavi.

Nika