Mononukleoza

Infekcijska mononukleoza je vnetna virusna bolezen limfnega tkiva, ki ga v 90% povzroča Epstein-Barrow virus (EBV), poimenovan po angleških znanstvenikih, ki sta ga prvič odkrila. Podobno bolezen lahko sprožijo nekateri drugi virusi npr. adenovirusi, citomegalovirus… Do štiridesetega leta starosti virus okuži 80% ljudi, vendar pri večini ostane v neaktivni, latentni fazi.

Etiologija

Epstein-Barrow virus napada epitelne (sluznica) celice žrela in B-limfocite, obrambne celice, ki proizvajajo protitelesa, najpomembnejše proteine v organizmu. Inkubacijska doba bolezni je štiri do osem tednov. Zdrav človek se okuži neposredno v stiku s kapljicami sline okužene osebe. Virus, ki se aktivno razmnožuje, se zadržuje v epitelnih celicah žrela. Okužimo se lahko s poljubljanjem in pitjem iz istega kozarca ali steklenice. Majhni otroci se okužijo z grizenjem igrač na katerih se nahaja slina prenosnika virusa. Mononukleoza se ne prenaša po zraku, ampak zgolj z neposrednim stikom z okuženo osebo, zato ne spada v skupino zelo infektivnih bolezni. Virus v telesu ostane celotno življenje in se občasno izloča v slini zdravih ljudi, ki so že preboleli mononukleozo. Prav zaradi tega okužbo lahko širijo povsem zdravi ljudje.

Najbolj ogrožena skupina so šolarji in najstniki, povprečna starost okuženih znaša šestnajst let, čeprav se v zadnjih letih meja okužbe dviguje tudi do starosti štirideset let.

Simptomi

Značilni simptomi mononukleoze so povečane limfne žleze na vratu, povišana telesna temperatura (38 – 39 ˚C), bolečine v grlu, oteženo požiranje, utrujenost in omejeno dihanje skozi nos. Krvna slika kaže povišano vrednost jetrnih encimov, ter spremembe v sami krvni sliki in EKG-ju.

Zdravljenje

Za zdravljenje še ne poznamo učinkovitega protivirusnega zdravila. Pri 90% pacientov se pojavijo povišane vrednosti jetrnih encimov, ki znajo biti desetkrat višje kot običajno. Razlog tiči v blagi okužbi jeter. Krvna slika in jetrni encimi se normalizirajo v dveh do treh mesecih, včasih šele po pol leta. Pri večini pacientov bolezen mine brez zapletov in posledic. Ozdravitev je spontana, brez uporabe zdravil. Ciljnega protivirusnega zdravila, ki bi učinkovito opravil z Epstein-Barrovim virusom še ne poznamo.

Zdravljenje zahteva strog počitek, pitje zadostne količine tekočin, najbolje kuhanega čaja, ter adekvatne prehrane. Posebno pozornost je potrebno nameniti pravilnemu jemanju antipiretikov za zniževanje visoke telesne temperature, saj lahko nenadzorovano jemanje dodatno poškoduje jetra. Ko se simptomi umirijo in zdravje povrne v prvotno stanje, se lahko pacient vrne v vsakdanje delo in življenje.

Nasveti

Zaradi oteženega in bolečega požiranja hrane, ter blage virusne okužbe jeter, je potrebno prilagoditi jedilnik in uživanje obrokov. Priporočajo se manjši in pogostejši obroki. Na začetku bolezni naj bo hrana kašasta, bogata z proteini in ogljikovimi hidrati. Potrebno se je izogibati maščob živalskega porekla, začinjeni hrani in alkoholu. Priporoča se uživanje mlečni izdelkov: jogurt in sveži kravji sir, žitne kosmiče, riž, nemastne juhe, testenine, teletino, piščančje meso in ribe. Na zelenjavnem in sadnem krožniku se naj znajdejo: špinača, blitva, paradižnik, banane, jabolka, breskve in marelice. Za žejo poskrbite s kamiličnim ali šipkovim čajem, gostim naravnim sadnim sokom ali navadno vodo.