Nadzor gestacijskega diabetesa po porodu

Nov pristop v postpartalni negi pomaga pri preventivi gestacijskega diabetesa, so zaključili na letošnjem simpoziju Severnoameriške delovne skupine za diabetes v nosečnosti.

Težava je vse večja, prevalenca gestacijskega diabetesa v nosečnosti znaša med 2 – 10% in je odvisna od kriterijev, ter demografsko – populacijske značilnosti.

V kolikor se spremenijo diagnostični kriteriji, ki jih leta 2008 priporočilo Mednarodno združenje za diabetes in nosečnost, ter potrdila Svetovna zdravstvena organizacija in Ameriško združenje za diabetes, prevalenca naraste na visokih 18%.

Trenutno večina porodničarjev v ZDA za diagnozo gestacijskega diabetesa melitusa uporablja pristop, ki ga določata Nacionalni inštitut za zdravje in dogovor Ameriškega združenja ginekologov in porodničarjev. Seveda nekateri zdravniki upoštevajo strožje kriterije, s katerimi zajamejo več visoko-rizičnih žensk.

Prevalenca prekomerne telesne teže še naprej raste, ter neposredno povečuje tveganje nosečnosti obremenjene z gestacijskim diabetesom.

Dr. Wanda K. Nicholson, direktorica službe za diabetes in debelost Raziskovalnega centra za zdravje žensk na Univerzi Severna Karolina ocenjuje, da 50% GDM povzroči  prekomerna telesna teža.

»Že sedaj težko skrbimo za pacientke, v kolikor pa sprejmemo nove kriterije, moramo razviti tudi novo strategijo.« Raziskave so pokazale, da komaj 50% žensk z GDM po porodu opravi test na glukozno intoleranco.

»Poiskati motamo način, kako izboljšati postpartalno kontrolo žensk, ki so imele gestacijski diabetes,« je dejal dr. Thomas R. Moor, profesor in vodja oddelka reproduktivne medicine na California University v San Diegu.

Kontrola vključuje preverjanje vsebnosti glukoze v krvi, spoznavanje obolenja in svetovanje o lastnem tveganju in tveganju ta otroka v primerih, ko ima mati višji HbA1C in prekomerno telesno težo. Ženskam je potrebno pomagati pri spremembi prehranjevalnih navad, življenjskega sloga in navad, ter vse dokler se ne ustvarijo pogoji za novo nosečnost, svetovati ustrezno kontracepcijo. Pred poskusom naslednje nosečnosti se obvezno svetuje jemanje nadomestkov folne kisline.

Za ginekološko prakso to pomeni večje število obiskov pacientk, več osebja posvečenega temu problemu, organizacijo delavnic o diabetesu in prehrani. »Še posebej se nanaša na povečanje kapacitet svetovalnic mnogih ginekoloških praks,« pravi dr. Nicholson. Obetajo telefonske kontrole, ki jih izvajajo medicinske sestre, samokontrola s pomočjo interneta in izobraževalni materiali.

Na Univerzi Severna Karolina, program imenovan The Gestational Diabetes Management System (GooDMomS) mamam ponuja video-lekcije o GDM, ter mobilni dnevnik samokontrole pri katerem se spremlja telesno težo in telesno aktivnost, kot tudi neposrednega vprašanja administratorjem na forumu.

Projekt je trenutno v poskusni fazi. Financira ga Nacionalni inštitut za zdravje, njegov namen pa je izboljšati in ne zamenjati osnovne postpartalne nege.

Postopki opozarjanja žensk na potrebno kontrolo po e-mailu, telefonskem pozivu in ostali načinih, povečuje odziv za 33 – 60% (Prim. Care Diabetes 2013; 7: 177-86).

Pred desetletjem objavljena meta-analiza je pokazala za 80% nižjo incidenco prirojenih malformacij pri ženskah z ustrezno predkoncepcijsko nego. »Težko začnemo s predkoncepcijskim programom, če ne poznamo glikemijski status ženske,« poudarja dr. Moore.

Okoli 76 milijonov žensk je izpostavljeno tveganju nosečnosti z gestacijskim diabetesom.

Analiza (QJM 2001;94:435-44) je pokazala, da ima že majhno znižanje HbA 1c ogromen vpliv. Pred spočetjem je nujno doseči priporočeno vrednost HbA 1c.

Kriteriji, ki jih priporoča IADPSG bodo učinkoviti šele, ko bo nadzor po porodu zmanjšal pogostost diabetesa (Diabetes Care 2012;35:529-35).

»Posamezne stroške testiranje ni težko izračunati, težko pa predvidimo dolgoročne stroške in učinkovitost testiranja, ker niti ne vemo kakšno bo stanje čez 20 let.«