• Najprimernejša hrana. Materino mleko se samodejno prilagaja potrebam rastočega dojenčka, tako da v vsaki starosti prejem vsa zanj potrebna hranila. Številne dolgoverižne nenasičene maščobne kisline v materinem mleku skrbijo za pravilen razvoj otrokovih možganov in osrednjega živčevja.
• Vedno pri roki. Materino mleko je vedno na razpolago, ima pravšnjo temperaturo in je pri roki, kadar smo na poti.
• Imunska zaščita. Materino mleko krepi imunski sistem in varuje pred okužbami, saj vsebuje pomemben imunoglobin A (lgA). Tega je še posebno veliko v kolostrumu (nezrelo mleko pred začetkom dojenja). Njegova vsebnost pozneje sicer upade, vendar ostane nato nespremenjena, tako da prejema otrok to imunsko zaščito veš čas dojenja.
• Manjše tveganje za alergije. Pri dojenem otroku se tveganje, da zboli za katero od alergij, v šestih mesecih zmanjša za več kot 50%.
• Preventivna vloga. Samo dojeni otroci bodo v kasnejšem življenju redko debeli. Tudi nevarnost, da bodo nekoč zboleli za sladkorno bolezen tipa 1, se zmanjša za 45%, če so pol leta samo dojeni.
• Prazaupanje. Dojenje vzbuja v dojenčku občutek varnosti, topline in bližine, ki je potreben za krepitev prazaupanja.
• Varovanje pred rakavimi obolenji. Ženske, ki so dojile, redkeje obolevajo za rakom na dojki in jajčnikih. To potrjujejo številne raziskave.
• Skrb za zobe. Sesanje spodbuja razvoj čeljusti in preprečuje nepravilen položaj zobovja.
• Sproščanje. Dojenje pomeni tudi trenutke tišine, zato ni čudno, da so dojeni otroci med dojenjem mirni. Tudi za matere je čas dojenja priložnost, da se umaknejo vročičnemu ritmu in v miru uživajo trenutke z naraščajem.