Neformalno izobraževanje – zaposlitveni potencial

Pomemben prehod, ki ga morajo mladi napraviti na poti iz mladosti v odraslost, je prehod iz obdobja šolanja in ekonomske odvisnosti v obdobje zaposlenosti. Ta prehod pa sploh ni enostaven. Po eni strani gre nalogo načrtovanja poklicne poti, ki obsega vse od odločanja za poklic in izbire šolanja na začetku do iskanja ustrezne zaposlitve na koncu. Po drugi strani pa gre za nalogo prevzemanja odgovornosti za lastno materialno stanje in izgradnjo podobe kompetentne osebe. Mejna točka pri tem pa je zaposlitev. Za precej mladih pa ni enostavno prestopiti to točko.

Nacionalni program razvoja trga dela in zaposlovanja do leta 2006 je tudi za to med prednostnimi cilji izpostavil zagotovitev vključevanja mladih v stanje zaposlenosti najkasneje v šestih mesecih, ostalih brezposelnih pa najkasneje v dvanajstih mesecih po nastopu brezposelnosti.

Veliko obstoječih aktivnosti je usmerjenih v kurativno dejavnost: kako mlademu, ko je enkrat že brezposeln, pomagati, da se bo kar najhitreje zaposlil. Potreben je aktivni pristop, ki ga izpostavlja Memorandum o vseživljenjskem učenju komisije Evropske skupnosti in je v vladni strategiji sicer implicitno tudi vsebovan.

Memorandum je izpostavil cilj »zagotoviti, da bo vsak lahko imel enostaven dostop do kvalitetnega informiranja in svetovanje o učnih možnostih po vsej Evropi in skozi vse življenje.«

Govori o novem pristopu, ki zahteva nenehno prisotno svetovanje, kar presega razlikovanje med izobraževalnim, poklicnim in osebnim svetovanjem. Memorandum tudi izpostavlja, da življenje v družbi znanja zahteva aktivne državljane, ki so motivirani za svoj osebni in profesionalni razvoj. Vseživljenjsko učenje je bistveno za razvoj državljanstva, socialne kohezije in zaposlovanja. Ima dva temeljna cilja: pospeševanje aktivnega državljanstva in zaposljivosti. Zaposljivost je sposobnost zagotoviti si in obdržati zaposlitev. To pa je odločilen pogoj za dosego polne zaposlenosti in izboljšanje evropske tekmovalnosti.

Sistemi, ki zagotavljajo izboljšanje zaposljivosti, morajo spremiti način in se preusmeriti od pristopa ponudbe v pristop povpraševanja. Ljudi je potrebno poiskati v njihovem okolju in ne preprosto čakati, da pridejo po nasvet.

Ena izmed posledic pristopa ponudbe je ta, da precej srednješolcev v 4. letniku izbira smeri študija bolj po naključju kot kakšnem drugem ključu. Mladi poznajo v veliki meri le ozek spekter poklicev, precej nejasna je tudi razlika med izobrazbo in poklicem, ki ga opravljaš. To nepoznavanje v osnovi vsaj malo okrni kasnejše možnosti na poklicni poti.

V interesu mladih, v interesu delodajalcev in v interesu celotne družbe je, da mladi odkrijejo poklic, ki je v skladu z njihovimi interesi in sposobnostmi ter stanjem trga dela in da ob končanju šolanja, kar najhitreje dobijo zaposlitev, ki jim zagotavlja uporabo in dodatni razvoj njihovih potencialov ter s tem njihovo poklicno uspešnost.

Neformalno izobraževanje

Še ne tako dolgo nazaj je imelo formalno izobraževanje absolutni monopol pri zagotavljanju znanja, potrebnega za življenje. Danes pa je že kar dejstvo, da obseg znanja, ki ga zagotavlja šolski sistem, ni dovolj. Samo v šoli pridobljeno znanje ne zadošča več za življenjsko in poklicno uspešnost. Mladi sami ugotavljajo, da šole niso dovolj demokratične, da ne spodbujajo sodelovanja in ne zagotavljajo dovolj možnosti za učenje . Čeprav se danes šole vse bolj odpirajo v vključevanje najrazličnejših novih metod kot so projektno delo, delavnice, ekskurzije, šole v naravi,.. pa še vedno obstaja deficit t.i. socialnih veščin, ki jih šole v celoti nikoli ne morejo zapolniti. Gre za interpersonalne spretnosti, spretnosti upravljanja ljudi, timsko delo, samozaupanje, disciplina, voditeljske veščine, načrtovanje, projektno delo, organizacija, koordinacija, praktično reševanje problemov. Ta primanjkljaj lahko dopolni neformalno izobraževanje ki je po eni izmed definicij ”organizirana izobraževalna aktivnost izven ustaljenega formalnega sistema, katere cilj je služiti določenemu učečemu se klientu z določenimi cilji učenja”

Neformalno izobraževanje lahko da mladim moč in motivacijo za izvajanje lastnih projektov, kjer so oni sami center izobraževalne dejavnosti, imajo osebni interes, pridobivajo samozavest in kot rezultat razvijajo sposobnosti in veščine z delom. Te veščine pa so izjemno uporabne in potrebne tako v svetu dela kot tudi v aktivnem sodelovanju v družbi in so dopolnjujoče tistim, pridobljenim skozi formalno izobraževanje.

V konceptu vseživljenjskega učenja je neformalno učenja poleg formalnega in priložnostnega učenja nepogrešljiv komplement.

Vir: zaposlitev.net