Kadar je otrok bolan, bo želel vašo popolno pozornost in ne bo dovolil da ga daste iz rok. V tem primeru ga čimveč pestujte in božajte. Nežna pozornost je pomemben faktor pri otrokovem okrevanju.
Majhni otroci nam ne znajo povedati, kaj jih boli, zato si moramo presojo o njegovem stanju ustvariti s tem, da otroka temeljito opazujemo. Morebiti bo le zavračal hrano in bo bolj siten in jokav kot običajno.
Otroka temeljito opazujte. Na kaj moramo biti starši pozorni in si vsa opažanja zapisati ter jih povedati zdravniku.
Kako diha – hitro, počasi, sekajoče, hropeče?
Slišimo kake hropce, kdaj – v izdihu ali vzdihu?
Ali otrok kašlja? Kdaj, kako?
Bruha ob kašlju? Izpljune? Kaj?
Je izpljunek voden, gnojen, krvavkast?
Bruha po hranjenju ali samo ob kašljanju?
Koliko bruha, kakšna je videti izbruhana snov?
Kako odvaja in kolikokrat dnevno?
Kakšno je blato? Je zapečeno, je v klobasici, je kašasto ali celo tekoče?
Je v blatu sluz ali celo kri?
Je blato zelo smrdeče?
Je kak izcedek iz nosa, sluhovoda, oči, popka, spolovila?
Otroku za katerega menimo, da je zbolel, izmerimo temperaturo. Dojenčku in manjšemu otroku merimo temperaturo v ritki. Višina temperature sama po sebi ni merilo o resnosti bolezni.
Majhni otroci izgubljajo več toplote skozi glavo, zato se kaj hitro lahko preveč ohladijo. Ravnotako se lahko hitro pregrejoejo.
Povišana temperatura na otroka vpliva neprijetno, lahko postane dehidriran ali dobi vročinske krče. Vročinski krči so pogosti med petimi meseci in dvema letoma starosti.
Pri dojenčku je normalna telesna temperatura okoli 36,5 – 37 stopinj Celzija. Če temperaturo merite pod pazduho, velja vsaka temperatura nad 37 stopinj Celzija za zvišano.
Pomembno je da otroka ne oblečete preveč. Pižama ali spalna srajčka je v stanovanju povsem dovolj. Če imate v stanovanju nekoliko nižjo temperaturo mu nadenite še nogavičke, copate in jopico. Če se poti ga okopajte in preoblecite.
Poskrbite da dobi dovolj tekočine
Bolni otroci običajno niso lačni, potrebujejo pa veliko tekočine. Le te pospešijo okrevanje in nadomeščajo telesne tekočine, ki jih izgublja s potenjem.. To je zlasti pomembno, če ima otrok drisko ali bruha, saj lahko huda dehidracija povzroči okvaro ledvic. Če tudi otrok tekočino odklanja poskbite da jo vseeno dovolj popije. Lahko mu ponudite katerekoli tekočine, ki ne vsebujejo kofeina in preveč soli. Lahko pije po malem vendar naj bo v tem primeru dovolj pogosto.
Vsaka skrb, da bo otrok lačen če ne bo jedel je odveč. Če zdravnik ne odredi drugače, ni nujno, da otrok v času bolezni je. Tekočine so pomembnejše. Tek se mu bo povrnil ko bo okreval.
Bolan otrok potrebuje vašo popolno pozornost. Ne pokažite mu vaše zaskrbljenosti, saj lahko vpliva tudi na otroka. Čim več časa preživite z njim. Vse nepomebne opravke pustite ob strani in čas namenite otroku. Nega bolnega otroka večinoma ni telesno naporna, lahko pa vas duševno izčrpa.
V kolikor je le mogoče v službi koristite proste dneve za nego otroka. V primeru da to ni mogoče, nego bolnega otroka zaupajte osebi ki je otroku blizu. Dajte natančna navodila za nego ne pozabite pustiti tudi telefonske številke, na kateri ste dosegljivi.
Vir:
-Naš malček, Zveza prijateljev mladine 1983
-Mother & Baby Care, Carol Cooper 2003