Neresnični miti v povezavi z zdravjem

Cepiva izzovejo gripo in druge bolezni
Cepivo proti gripi vsebuje mrtve viruse gripe, ki nikakor ne morejo oživeti in povzročiti bolezni. Uporablja se jih zato, da imunski sistem ustvari protitelesa, ki eventualno preprečujejo okužbo z virusom. Obstaja tudi mit, da cepivo povzroča avtizem. Starši osmih avtističnih otrok so ob neki priložnosti izjavili, da so njihovi otroci zboleli zaradi cepiva. Raziskava, ki je zajela 530.000 otrok je dokazala, da med cepivom in avtizmom ni nikakršne povezave.

Prehranska dopolnila krepijo naše zdravje

Razni vitamini v obliki prehranskih dopolnil, npr. šumeče tablete ali tablete za žvečenje, niso samo nekoristni, temveč celo nevarni. Vsi, ki uživajo velike količine vitamina C in E lahko zbolijo za rakom – veliki odmerki obeh antioksidantov ustvarjajo genetske nepravilnosti. Za njih sicer velja, da so nenevarni, zato jih združenja za preverjanje zdravil ne preverjajo. Sestavine pa lahko preverite tudi sami. Čakajo vas neprijetna presenečenja! Kljub temu, pa šumeče tabletke najbrž ne bodo povzročile razvoj malignih celic, vitamine pa raje zaužite s primernimi živili.

Hladno vreme povzroča prehlad

Temperatura zraka nima veze z virusi s katerimi smo se okužili. Ob prehladu nas ponavadi zebe, mraz pa kasneje povežemo z boleznijo. Znanstveniki so dokazali, da se ob hladnem vremenu ni potrebno zadrževati na toplem. Predpostavlja se, da pogosteje zbolimo, če se v mrzlih dneh stiskamo k toplemu domačemu zapečku. Virusi in bakterije se hitreje širijo v toplem mediju.

Deluje samo deset odstotkov možganov

Zdravniki trdijo, da ljudje zelo radi verjamejo temu mitu, ob tem pa razmišljajo o svojem še nerazvitem potencialu. Resnica je povsem drugačna. Ob MR možganov je jasno, da je odstotek neaktivnih možganov relativno majhen oz. ničen.

Sladkor otroke spreminja v zveri

Skoraj vsi starši verjamejo v ta mit, ki pa seveda ne drži. Sladkor, oz. več zaužitih sladkarij, se ponavadi zgodi ob posebnih priložnostih, kot so praznovanja rojstnih dni ali preživljanje letnega dopusta. Ob teh priložnostih pa so otroci tako ali tako bolj razposajeni in manj poslušni.

Ob pretresu možganov ne smete zaspati

Življenjsko nevarni so le redki primeri pretresa možganov. Mit verjetno izhaja iz dejstva, da ljudje ne razlikujejo dva tipa poškodb glave. Ob možganskih krvavitvah po lucidnem obdobju sledi koma ali še kaj hujšega. Take poškodbe niso prav pogoste, še posebej ob diagnozi pretres možganov.

Žvečilni gumi v želodcu ostane sedem let

Nekatere sestavine žvečilnega gumija so neprebavljive, kar pa ne pomeni, da bodo za vedno ostale v prebavnem traktu. Tudi ogromno drugih sestavin v prehrani ni prebavljivih. Naš prebavni sistem pa je pripravljen tudi za takšne primere: vse kar ne more prebaviti enostavno pošlje naprej.

Branje v temi in sedenje blizu televizije uničujeta vid

Povsem normalno je, da vas bodo ob branju v poltemi in gledanju televizije od blizu bolele oči, saj se naprezajo bolj kot ponavadi. Dokazov, da si boste zaradi tega trajno poškodovali vid, pa ni. Mit o televiziji verjetno izhaja iz šestdesetih let, ko so ekrani s katodno cevjo povzročali dokaj visoko sevanje, v današnjem času pa so LCD zasloni veliko bolj kakovostni in sevanja ne povzročajo.

Dnevno je potrebno popiti vsaj dva litra vode

Ta mit se je pojavil v letu 1945. Oddelek ameriškega Nacionalnega centra za prehrano je objavil, da morajo odrasli zaužiti najmanj dva litra tekočine na dan. Mediji so to informacijo pograbili in posredovali širni javnosti, niso pa povzeli besede, ki so sledile. V priporočilu je tudi pisalo, da se veliko tekočine zaužije tudi s prehrano. Če nismo žejni pomeni, da smo dovolj tekočine že zaužili s prehrano.

Vsaj uro po obroku ne plavajte

Za ta mit pa ne obstaja niti en pameten razlog. Vadba po zaužitem obroku bo vedno neugodna in težka. Ob povsem običajnem dnevnem obroku ni razloga, da ne bi skočili v morje ali bazen. Krči se lahko pojavijo kadarkoli, ne glede ali ste lačni ali siti.