Nosečnost in peta bolezen

Večino žensk se je v življenju že okužilo s parvovirusom B 19, zato je njihov organizem že vzpostavil mehanizme imunskega sistema, ki se uspešno borijo proti novim okužbam z omenjenim virusom. Previdnost nosečnic, ki se gibajo v krogu okuženih, ne glede ali so to njihovi otroci ali pa njihova služba vezana na delo predvsem s predšolskimi otroci, ni odveč.

Epidemiologija

Identifikacije okužbe v času nosečnosti je izjemnega pomena za zdrav in normalen razvoj ploda. Okužba ne vpliva na zdravje nosečnice, penetracijo virusa skozi posteljico pa lahko, vsaj v prvih štirih mesecih intrauterinega življenja, resno ogrozi zdravje ploda. Penetracija virusa skozi posteljico lahko povzroči slabokrvnost in zastajanje vode v organizmu ploda.

• S parvovirusom se okuži približno 1:400 nosečnic, večino okužb ostane nediagnosticiranih.
• Intrauterino življenje je najbolj ogroženo med četrtim in dvajsetim tednom nosečnosti; pred četrtim tednom nosečnosti prenos virusa skozi posteljico ni mogoč, po dvajsetem tednu pa ni nevarnosti za zastajanje vode v plodovem telesu.

Tveganja za plod

Med četrtim in dvajsetim tednom gestacijske starosti je tveganje za zdravje in življenje ploda največje. Spontani splavi ali intrauterina smrt ploda se pojavi pri približno 15% okuženih (v primerjavi s 5%, ki s parvovirusom niso okuženi), zastajanje vode v telesu ploda se pojavi pri približno 3% okuženih, pa še pri teh se z intrauterino transfuzijo smrtnost iz 50% zmanjša na 18%. V še redkejših primerih pa okužba povzroči anemijo ali slabokrvnost pri plodu. Vse dosedanje raziskave in poročila z naslova virusnih okužb ploda, niso potrdile niti enega primera prirojenih nepravilnosti, ki bi jih lahko povezali z okužbo s parvovirusom B19.

Preiskave v nosečnosti

Nosečnice, pri katerih se pojavijo ne-vezikularni izpuščaji (izpuščaji brez drugih simptomov), ali pa so bile v stiku v daljše stiku z osebo z ne-vezikularnimi izpuščaji, morajo, ne glede na zgodovino in predhodne serološke preiskave, na ponoven pregled krvi. Pregled se priporoča tudi nosečnicam, ki so prešle gestacijsko starost dvajsetih tednov, vsaj se lahko izpuščaji povežejo tudi z okužbo z virusom rubeola, ki povzroča rdečke. IgM krvni test bo potrdil ali izključil okužbo v zadnjih štirih tednih.

Diagnoza

Diagnoza se po stiku ali okužbi v najkrajšem možnem času postavi na podlagi krvnih testov in IgM, ter IgG protiteles. Pozitiven test IgG in negativen test IgM bo potrdil pacientkino imunost. Omenjen izvid vas lahko pomiri. V primeru pozitivnega IgM pa je potrebno test ponoviti čez mesec dni. Ob obeh negativnih izvidih, do okužbe s parvovirusom sicer še ni prišlo, vendar pacientka še nima zgrajenega imunskega sistema, ki bi se zoperstavil virusu, zato je za okužbo bolj dovzetna.

Zdravljenje

Ob morebitni okužbi ploda je potrebno pacientko napotiti v enoto za intrauterino intravaskularno transfuzijo krvi.

• Ultrazvočni pregledi se po izbruhu okužbe do tridesetega tedna nosečnosti izvajajo tedensko
• V primeru zastajanje vode organizmu ploda, sledi pregled plodove krvi in verjetna intrauterina transfuzija.