Nosečnost in spolno prenosljive bolezni?

Kako se spolno prenosljive bolezni razvijajo?

Spolno prenosljive bolezni se razvijajo pritajeno in neopazno, z dolgimi asimptomatskimi fazami, tako da oboleli niti ne opazijo klinične znake bolezni, zaradi česar nosilci bolezni nevedoč prenašajo okužbe na druge osebe. Glavni povzročitelji tveganja spolno prenosljivih bolezni so nezadostna osveščenost, nezaščiteni spolni odnosi z različnimi partnerji, analni spolni odnosi, slabe socialne razmere in slaba zdravstvena zaščita.

Kdo se najlažje okuži?

Poseben pomen spolno prenosljivih bolezni pripisujemo obdobju adolescence, oziroma populaciji najstnikov. Ameriški znanstveniki opozarjajo, da se četrtina vseh STD zgodi v starostni skupini 15 – 19 let, v kateri prepričljivo vodi velika četverica: klamidija, gonoreja, herpes in HPV. Glavni razlog ekspanzije in pogostosti spolno prenosljivih bolezni v mladi populaciji je poleg biološke (v tem obdobju za infekcije posebno občutljive genitalne celice), tudi kulturološka – vpliv vzgoje.

Zaščita: kdaj in kako?

Četudi se pri najstnikih povečuje uporaba kondomov, je odstotek uporabe kondoma še vedno zelo nizek. Večino najstnikov podcenjuje tveganje okužbe. Pogosta je tudi nepravilna uporaba kondoma, v nadaljevanju veze pa se ga neredko zavrže. Starejši partnerji deklet in mladih homoseksualcev pogosto ne želijo uporabljati zaščite, ter ne želijo prisluhniti njihovi želji po uporabi kondoma. Nekateri virusi (herpes virus in HPV) se lahko prenašajo tudi ob pravilni uporabi kondoma, saj se lahko prenesejo z mesta okužene osebe, ki ni zaščiteno. Oralni seks prav tako ni varen seks! Čeprav ne more povzročiti nosečnosti, obstaja verjetnost prenosa spolnih infekcij, ki ga opazimo kot oralni herpes, ali oralne gonoreje.

Kje vse se infekcije pojavijo?

Pri ženskah spekter genitalnih infekcij, poleg vnetja maternice (colpitis in vaginitis), ali nožnice (vulvitis), zajema niz obolenj, ki se pojavljajo posamično ali v vezi z različnimi kombinacijami. Vnetje materničnega vratu (cervicitis), vnetje maternične sluznice (endometritis), vnetje jajcevodov in jajčnikov (salpingitis in adnexitis) pri vnetjih pogosto nastopijo skupaj v etiološkem in kliničnem, oziroma terapevtskem pogledu in ga imenujemo z enim izrazom: vnetna bolezen medenice (pelvic inflammatory disease – PID). PID se pojavlja z incidenco (pogostost pojavljanja) od 100 – 200 / 100.000 žensk, med adolescenco pa celo ena od osmih deklet!

Diagnoza in posledice

Pozno diagnosticiranje in nezdravljene spolne bolezni lahko pustijo resne posledice. Infekcija lahko, poleg vnetja jajcevodov in jajčnikov, privede do brazgotinastih sprememb, abscesov (ognojkov) in neprehodnosti jajcevodov, pri čemer se poveča tveganje za neplodnost, ter nastanek ektopične (izvenmaterične) nosečnosti. Tveganje neplodnosti po prvi okužbi PID je 15%, po dveh 35% in po treh okužbah celo 55%. Tveganje za nastanek izvenmaternične nosečnosti je po PID povečan za 7 – 19 krat. Nekatere spolne bolezni, kot npr. HPV infekcija, lahko neposredno vplivajo na nastanek raka na materničnem vratu, nekatere spolne bolezni pa lahko med porodom okužijo otroka.