Wednesday, November 20, 2024

Dobro urejena astma pomeni, da bolnik ne podnevi ne ponoči nima motečih znakov bolezni, da potrebuje malo ali nič zdravil za lajšanje dihanja, da lahko živi ustvarjalno in fizično dejavno življenje, da ima vsaj približno normalno pljučno funkcijo in da nima resnejših napadov bolezni. To je definicija, zapisana v prenovljenih smernicah GINA (Global Initiative for Asthma oziroma globalna pobuda za astmo), ki so bile sprejete konec lanskega leta in pri katerih sodelujejo najbolj ugledni mednarodni strokovnjaki s področja pulmologije.


Neurejena astma povzroča ponavljajoče napade piskanja, dušenja, stiskanja v prsih, kašljanja, kar se posebej rado zgodi ponoči ali zgodaj zjutraj. Gre za kronično vnetno bolezen dihalnih poti, ki so zaradi vnetja veliko bolj občutljive na dražljaje. Ker se skrčijo, je pretok zraka omejen, poveča se izločanje sluzi, ki bolnika dodatno obremenjuje, zaradi vnetja so dihalne poti tudi otečene, vse to pa povzroči prej naštete težave. Sprožilci takih napadov so navadno alergeni (od pršic do cvetnih pelodov), cigaretni dim, pa tudi okužbe dihal, telesna vadba, močna čustvena doživetja, kemikalije in tudi nekatera zdravila.

Za zdravljenje astme so na voljo učinkovita zdravila. Zdravniki običajno predpišejo zdravila proti vnetju- vzdrževalce, ki jih mora bolnik jemati redno, čeprav težav ne čuti. Osnovna zdravila v tej skupini so inhalacijski kortikosteroidi. Olajševalci pa so druga skupina zdravil, ki jih bolniki uporabijo za lajšanje dihanja zaradi skrčenih dihalnih poti. Poznamo kratkodelujoče in dolgodelujoče olajševalce. Vendar le-ti ne na zavirajo osnovnega vnetja in tako ne prispevajo k nadzoru astme. Takšen je tradicionalen način zdravljenja astme. Kljub visoki učinkovitosti teh terapij in prizadevanj zdravnikov, pa je astma pri mnogih bolnikih še vedno slabo urejena, napadi pa precej pogostejši, kot bi pričakovali. Vse to je zahtevalo nov pristop pri zdravljenju astme. Raziskava INSPIRE je namreč dokazala, da kar 74 odstotkov bolnikov dnevno uporablja olajševalce kljub temu, da imajo predpisano ustrezno vzdrževalno terapijo. Poleg tega so bolniki povedali, da tudi če prepoznajo prihajajoči napad, namesto da bi prilagodili odmerek osnovnega zdravila, raje večkrat uporabijo olajševalec, kar pa spet pomeni samo začasno izboljšanje in hkrati ne preprečuje novih napadov.

Nov pristop zdravljenja pomeni, da bolnik z enim zdravilom nadzoruje astmo. Zdravilo vsebuje obe učinkovini (vzdrževalec budezonid in olajševalec formoterol) v enem vdihovalniku in je zaradi tega tudi enostavnejši način za dobro nadzorovanje bolezni in olajšanje hkrati. Ker bolniku zagotavlja trenutno olajšanje, je tudi bolj verjetno, da ga bo bolnik uporabil in s tem vplival tudi na boljše nadzorovanje bolezni.

Kategorija:   Novice, zdravje
Naslednji prispevek

Učitelj me ima na piki!

13 junija, 2012 0