Očetje v Sloveniji

Statistična opredelitev očeta ob popisih prebivalstva

 
Čeprav se večina podatkov o očetih v slovenski statistiki zbere samo s popisi prebivalstva in so ti podatki relativno skromni, so zanimivi. Na nekatera dejstva o očetih pa je mogoče sklepati tudi iz podatkov o rojstvih ter priznanjih očetovstva in razvezah zakonskih zvez.

Po statistični opredelitvi ob popisih so v Sloveniji očetje samo tisti moški, ki živijo v družini z otroki, ne glede na to ali živijo skupaj z otroki v družini z ženo, s partnerko ali pa so z otroki sami. Tako ob popisih prebivalstva statistično med očete ne štejemo bioloških očetov, ki ne živijo skupaj z otroki.

V skoraj 61 % družin z otroki živijo tudi očetje

Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 2002 je v Sloveniji živelo z otroki 338.621 očetov; to pomeni, da je bilo med moškimi, ki so bili ob popisu stari 15 let ali več, 42 % očetov.

Tedaj je bilo med vsemi družinami z otroki v Sloveniji takih, v katerih so živeli z otroki tudi očetje, 60,9 %. Med temi pa je bilo 21,2 % takih, v katerih so živeli otroci, mlajši od 6 let.

Od 105.683 otrok, mlajših od 6 let, ki so ob popisu 2002 živeli v družinah, jih je 83,2 % živelo v družinah z očeti. Od 548.720 otrok, mlajših od 25 let, ki so ob zadnjem popisu prebivalstva živeli v družinah, pa jih je v družinah z očeti živelo 85,9 %.

Povprečna velikost družine očeta z otroki je 2,3 člana

Ob popisu 2002 je bila povprečna velikost družine z otroki 3,4 člana. Družine očetov z otroki so pri nas še vedno redke: ob popisu 1981 jih je bilo okrog 2,3 %, deset let kasneje 3,1 %, leta 2002 pa 3,4 %. Ob zadnjem popisu prebivalstva so imele take družine povprečno 2,3 člana.

Večina očetov živi v družini z ženo ali partnerko z otroki

V Sloveniji je ob zadnjem popisu večina očetov, 95,7 %, živela v družini skupaj z ženo (87,0 %) oziroma partnerko (8,7 %) in otroki; 4,3 % očetov pa je živelo z otroki samih. Višje deleže družin (od povprečja Slovenije), v katerih so živeli očetje skupaj z ženo in otroki so imele 103 občine, enak delež povprečju Slovenije tri občine, nižje deleže teh družin pa 86 občin.

83 % otrok živi v družinah z obema staršema

Po zadnjih popisnih podatkih v 17,2 % dvostarševskih družin ni živel noben otrok, ki bi bil mlajši od 25 let, v 82,8 % družin pa je živel z obema strašema vsaj en otrok te starosti (459.733 otrok). Med dvostarševskimi družinami je imelo 41,5 % družin enega otroka, 47,9 % družin dva otroka, 8,8 % družin tri otroke, 1,3 % družin štiri ter 0,4 % družin pet ali več otrok v starosti do 25 let. Ostalih 88.987 otrok, ki so bili mlajši od 25 let in so živeli v družinah, so živeli v enostarševskih družinah – med njimi 13,2 % otrok v družinah očetov z otroki.

V 60 % družin očeta z otroki živijo otroci, mlajši od 25 let

Med 14.609 družinami, v katerih so ob popisu 2002 z otroki živeli samo očetje, je bilo 60,0 % takih, v katerih so z očetom živeli otroci, mlajši od 25 let. Večinoma, v 70,5 % teh družin, je z očetom živel en otrok, v 25,4 % teh družin dva otroka, v 3,4 % teh družin trije otroci in v 0,7 % teh družin štirje otroci ali več. Vsak 40. otrok, mlajši od 25 let, ki je v Sloveniji živel v družini z očetom, je torej kot otrok živel v družini z očetom sam, in vsak sedmi otrok, mlajši od 25 let, ki je živel v družini, je živel v Sloveniji v družini brez očeta.

Ob zadnjem popisu prebivalstva je oče v Sloveniji v povprečju star 46,4 leta

Najnižja je bila povprečna starost očetov, ki so živeli v zunajzakonski skupnosti s partnerko in otroki, in sicer 38,5 leta. Okrog devet let starejši (torej 46,9 leta) so bili očetje, ki so živeli v družinah z ženo in otroki. Najvišja pa je bila povprečna starost očetov, ki so v družinah živeli z otroki sami – več kot 53 let; upoštevati je treba, da so ob popisu prebivalstva v te vrste družin uvrščene tudi družinske skupnosti ostarelih staršev in njihovih neporočenih otrok (tj. otrok, ki še niso ustanovili svoje lastne družine), ki še živijo skupaj s starši. To je posledica dejstva, da pogosto otrok, ki si ne ustvari svoje družine, ostane s staršem in skrbi zanj. Petina očetov v enostarševskih družinah je bila namreč starejša od 65 let, skoraj 60 % očetov v teh družinah pa je bilo starih 50 let ali več.

Večina očetov je srednje izobraženih

Dve tretjini očetov sta končali eno od šol za pridobitev srednje izobrazbe. Nekaj manj kot 15 % očetov je končalo osnovno šolo, 16,0 % pa višjo ali visoko šolo. Med slednjimi jih je 0,8 % pridobilo naziv magister, 0,5 % očetov pa naziv doktor znanosti.

Okrog 60 % očetov je bilo ob popisu 2002 zaposlenih, 10 % samozaposlenih, dobrih 20 % jih je imelo status upokojenca, 7 % očetov pa je bilo brezposelnih. Takrat se je 180 očetov opredelilo za poklic gospodinjca.

Polovica očetov, ki živijo z otroki sami, ima zaposlitev v kraju prebivališča

Med očeti, ki živijo v družinah skupaj z otroki, so precejšnje razlike glede na tip družine in kraj dela očetov.
V kraju prebivališča je ob zadnjem popisu delalo 43 % poročenih očetov, ki so živeli v dvostarševski družini z otroki, v drugem naselju iste občine jih je delalo 19 %, v drugi občini iste regije 28 %, v drugi statistični regiji 8 % in v tuji državi 2 % takih očetov.

Skoraj polovica očetov, ki so živeli z otroki v družini sami, je delala v kraju prebivališča, 16 % očetov pa v drugem naselju iste občine. 24 % jih je delalo v drugi občini iste regije ter 8 % očetov v drugi statistični regiji oz. skoraj 3 % očetov v tuji državi.
Med očeti, ki so živeli v družini s partnerko in otroki v zunajzakonski skupnosti, jih je 40 % delalo v naselju prebivališča. 17 % takih očetov je delalo v drugem naselju iste občine, 32 % v drugi občini iste regije, 9 % v drugi statistični regiji ter 2 % v tuji državi.

Ne samo matere, tudi očetje so ob rojstvih otrok vedno starejši

Matere in očetje novorojenih otrok so podobno kot v večini evropskih držav tudi v Sloveniji vedno starejši. Medtem ko je bil v Sloveniji oče ob rojstvu otroka leta 1985 v povprečju star 29,0 leta (mama 25,5 leta), je bil deset let pozneje že dve leti starejši, torej 31,0 leta (mama 27,2 leta), leta 2005 pa je bil v povprečju star 33,0 leta (mama 29,4 leta). Očetje so torej ob rojstvu otroka v povprečju tri leta in pol starejši od mater. To kažejo tudi podatki, da sta bili kar dve tretjini očetov otrok, rojenih v Sloveniji v letu 2005, stari med 30 in 40 let, zelo mladih očetov, mlajših od 25 let, pa je bilo 7,0 %.

V letu 2006 je bila povprečna starost očeta ob rojstvu vseh novorojenih otrok 32,7 leta.

Večini otrok, rojenih neporočenim materam, podano priznanje očetovstva

Priznanje očetovstva je postopek, ko moški skladno z veljavnimi zakonskimi predpisi prizna otroka za svojega, in je priznanje veljavno samo, če se z njim strinja tudi otrokova mati. Ker se v Sloveniji rodi vsako leto več otrok zunaj zakonske zveze (leta 1976 sta bili v Sloveniji zakonska in zunajzakonska skupnost z zakonom izenačeni), se povečuje tudi število priznanj očetovstva.

Še sredi sedemdesetih let 20. stoletja je bilo v Sloveniji zunaj zakonske zveze rojenih 10 % otrok, leta 1987 več kot 20 %, leta 2002 pa več kot 40 % otrok; po zadnjih podatkih, ti so za leto 2006, je bilo med materami, ki so takrat rodile, 47,2 % neporočenih in bilo jih je za pol odstotka več kot leta 2005.

Število priznanj očetovstva narašča skladno s številom otrok, rojenih zunaj zakonske zveze. V zadnjih desetih letih je bilo za 95 % otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, podano priznanje očetovstva še preden so ti dopolnili prvo leto starosti. Vsako leto vedno več očetov poda priznanje očetovstva v prvem mesecu po rojstvu otroka, predvsem zaradi ureditve dokumentov (rojstnega lista, zdravstvenega zavarovanja ipd.). Leta 1960 je bilo v Sloveniji 1.460 priznanj očetovstva otrokom, rojenim zunaj zakonske zveze, leta 1990 je teh bilo 6.150 in leta 2005 je bilo očetovstvo priznano 8.175 otrokom.

Manj kot 10 % otrok iz razvezanih zakonskih zvez dodeljenih v oskrbo samo očetu

Delež vzdrževanih otrok v družinah po razvezi zakonske zveze se po letu 2000 še naprej zmanjšuje. Leta 1985 je bilo v Sloveniji razvezanih 74 % takih družin, leta 1995 67 %, leta 2000 63 %, leta 2006 pa 56 %. Večinoma so bili ti otroci dodeljeni v oskrbo materam. Zadnjih pet let se povečuje delež dodelitev otrok v oskrbo obema staršema. Delež otrok, za katerega je po razpadu družine skrbel samo oče, je skromen, a je opaziti trend rahlega povečanja tega deleža: leta 1985 je bilo takih 5,6 % vseh otrok, 10 let kasneje 7,2 % in leta 2006 jih je bilo 8,5 %.

Očetje danes pri skrbi za otroke bolj dejavni kot so bili njihovi očetje

Očetje v Sloveniji se z otroki ukvarjajo povprečno 12 minut na dan in se po dolžini časa, ki ga porabijo za ukvarjanje z otroki, uvrščajo v spodnjo polovico držav članic EU. Še manj časa kot očetje pri nas namenijo temu delu očetje v Franciji (9 minut); največ časa pa temu namenijo Belgijci (19 minut), Norvežani (17 minut) in Švedi (16 minut) na dan.

Danes, ko so očetje bolj dejavno vključeni v nego in skrb za otroke kot so bili njihovi očetje, ti so bili predvsem edini hranitelji družine, se vse bolj poudarja skrbstvena funkcija sodobnih očetov. Dopust za nego in varstvo izrabi sicer še vedno zelo skromen delež očetov, očetovski dopust z nadomestilom plače, ki po zakonu traja 15 dni, pa 74,5 % očetov.

Po podatkih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je 10.971 oz. 63,0 % očetov v letu 2003 izrabilo očetovski dopust. Očetovski dopust z očetovskim nadomestilom je v letu 2004 v Sloveniji izkoristilo 12.667 oz. 70,5 % očetov, približno 9 % očetov pa je izrabilo očetovski dopust brez očetovskega nadomestila. Leta 2005 je očetovski dopust z očetovskim nadomestilom izrabilo 11.308 upravičencev, leta 2006 14.098 upravičencev, leta 2007 pa 15.289 očetov novorojenih otrok. Očetovski dopust z očetovskim nadomestilom je leta 2006 koristilo že 74,5 % vseh očetov.

Vir: Statistični urad RS