Oslovski kašelj je dolgotrajna otroška bolezen, ki se prenaša s človeka na človeka s kužnimi kapljicami pri kašljanju, kihanju, z neposrednim stikom (npr. poljubljanje) in tudi posredno prek okuženih predmetov. Največkrat se pojavlja v majhnih epidemijah v predšolskem obdobju, imune pa niso niti odrasle osebe, a pri njih posledice oslovskega kašlja niso tako resne kot pri otrocih.
Oslovski kašelj je nalezljiva okužba dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis, ki se nahaja v ustih, nosu in žrelu in velja za eno težjih otroških bolezni. Otroci, ki zbolijo za oslovskim kašljem, imajo lahko epizode kašlja, ki trajajo 4-8 tednov, bolezen pa najbolj ogroža dojenčke in majhne otroke. Če oslovskega kašlja ne zdravimo, lahko povzroči poškodbe pljuč in ponovno vnetje bronhijev, pri dojenčkih pa lahko povzroči celo poškodbe možganov in/ali smrt.
Simptomi in znaki bolezni
V običajnem poteku bolezni lahko opredelimo tri obdobja:
- V prvem, začetnem, obdobju, ki traja 1-2 tedna so simptomi podobni navadnemu prehladu – približno 7 do 10 dni po okužbi se pojavi izcedek iz nosu in oči, rahlo povišana temperatura in občasno tudi blag kašelj. V tem obdobju je otrok tudi najbolj kužen.
- Temu sledi drugo obdobje (obdobje značilnega kašlja), ki traja 2-4 tedne. Kašelj se začne postopoma stopnjevati in pojavijo se značilni napadi kašlja, katerim sledi nenaden globok vdih, ki ga spremlja značilen zvok, podoben riganju. Napadi kašlja so najpogostejši ponoči, bolnik pa lahko med napadom pomodri, ker zaradi kašlja ne dobi dovolj kisika. Napade spremlja bruhanje, slinjenje in solzenje oči, ki postanejo močno rdeče. Pri dojenčkih, mlajših od 3 mesecev, se lahko bolezen kaže le kot apnea (prekinitev dihanja), saj so novorojenčki običajno še prešibki, da bi lahko »ustvarili« rigajoč oziroma hripajoč zvok.
- Tretje obdobje je obdobje okrevanja, ki traja 2-4 tedne, v tem času pa se napadi kašlja umirjajo, postajajo redkejši in so manj intenzivni. Pri odraslih lahko traja kašelj tudi več kot 50 dni.
Pomembno je tudi vedeti, da imunost po cepljenju oziroma preboleli bolezni ni dolgotrajna, zato se lahko oslovski kašelj pojavi tudi v drugih obdobjih življenja.
Kdaj peljati otroka k zdravniku?
Oslovski kašelj je v začetni fazi, zaradi zelo splošnih simptomov, zelo težko prepoznati. Zdravnika morate nemudoma obiskati:
- Če vaš otrok ni cepljen proti oslovskemu kašlju in je bil v stiku z obolelo osebo.
- Če je otrok prehlajen in kašlja že več kot 7 dni.
- Če otroku pomodrijo ustnice in občasno težko diha – to je znak hudih težav z dihanjem, zato brez oklevanja poiščite nujno medicinsko pomoč!
- Če kašelj in visoka temperatura kar ne ponehata in je otrok videti zelo bolan.
Vse to in že samo sum na oslovski kašelj naj bo dovoljšen preplah za obisk zdravnika.
Potek zdravljenja
Oslovski kašelj se zdravi z antibiotiki, ki zmanjšajo intenzivnost bolezni, hkrati pa zmanjšajo tudi možnost prenosa bakterije na druge. V zgodnjem bolezenskem stadiju lahko zdravnik postavi diagnozo samo na podlagi brisa nosu in žrela, antibiotike pa mora otrok začeti jemati čimbolj zgodaj. Samo v začetnem stadiju je namreč mogoče uničiti bakterije in tako skrajšati bolezen in zmanjšati nevarnost okužbe. Dojenčkom, ki so bili v stiku z obolelo osebo, pa zdravnik nemudoma preventivno predpiše antibiotike. Poleg antibiotikov je pomembno tudi zadostno uživanje tekočine za preprečitev dehidracije.
Kako lahko sami pomagate otroku?
Otroku lahko pri prebolevanju bolezni v določeni meri pomagate tudi sami:
- Ob napadu kašlja posadite otroka vzravnano, glavo naj nagne malo naprej. S tem bodo krči vsaj malo blažji.
- Imejte pripravljeno posodo za primer, da bo otrok bruhal.
- Poskrbite, da otrok veliko pije in zaužije tudi nekaj hrane. Po napadu kašlja običajno sledi faza brez kašlja – izkoristite ta čas in dajte otroku obrok oziroma nahranite dojenčka.
- Uporabite vlažilec zraka na paro in z njegovo pomočjo otroku olajšajte dihanje. Ob tem pa poskrbite, da bo voda v vlažilcu vedno čista, saj s tem preprečite nastanek plesni in drugih klic.
Kaj lahko storite za preventivo?
Oslovski kašelj je še vedno pomemben vzrok smrti pri dojenčkih, mlajših od 6 mesecev, zato je najbolj priporočljiva preventiva cepljenje otroka. Cepivo sicer ne zagotavlja trajne imunosti in ima lahko blage reakcije, kot so povišana telesna temperatura, razdražljivost in utrujenost, vendar pa je kljub temu večina strokovnjakov mnenja, da je nevarnost zaradi oslovskega kašlja večja od nevarnosti oziroma tveganja zaradi cepiva.
Če otrok vseeno zboli za oslovskim kašljem, je pomembno da poznate način širjenja okužbe in preventivne ukrepe:
- Bolniki naj ne hodijo v vrtec, šolo, službo, bolnišnico in druge ustanove, dokler so kužni (21 dni od pojava kašlja, če ne jemljejo antibiotikov oziroma še 5 dni od začetka jemanja ustreznega antibiotika).
- Bolniki z oslovskim kašljem naj se ne glede na antibiotično zdravljenje izogibajo stikom z novorojenčki, dojenčki, necepljenimi majhnimi otroki in osebami z oslabljeno imunostjo.
- Zelo pomembno je pogosto umivanje rok.
- Poskrbeti je potrebno za higieno kašlja in splošno higieno (čiščenje in zračenje prostorov).
Vir:
By