Otroci in denar

Otroci mislijo, da je denar nekaj kar enostavno pade ‘z neba’ in da je denar nekaj samoumevnega, nekaj s čimer starši nimamo težav. Prav zaradi tega je zaželeno, da otroka že od malih nog navajamo k razvoju odgovornosti do denarja.

Že od rojstva naprej bo postavitev jasnih mej pri otroku sprožila avtomatski miselni refleks v katerem leži odgovornost do denarja. Poleg tega smo starši njegovi prvi vzorniki, oz. enostavneje, v kolikor želite, da se otrok do denarja obnaša odgovorno, morate najprej poskrbeti za metlo pred svojim pragom.

Med odraščanjem se otrok vse bolj zanima za denar. Priporočljivo je, da ga spoznamo z dejstvom kako pridemo do denarja, pokažemo kako zgleda, ga poučimo o njegovi monetarni vrednosti, ter mu dovolimo, da se igra s kovanci. Že pri štirih letih se otrok lahko igra ‘trgovino’ in ‘kupuje’ predmete s pravim denarjem ali denarjem, ki ga je izdelal sam ali si ga je sposodili iz vsebine kakšne družabne igre.  Omenjena igra kaže, da otrok že razume osnove trgovanja, vendar še ne razume prave vrednosti denarja. Občasno mu lahko dovolimo, da ‘pomaga’ pri plačilu v pravi trgovini, sam naj prešteje denar in se spozna z načinom, kako se denar zamenja za robo.

S časom lahko otroka, ni pa nujno, spoznamo z družinskim proračunom, s ciljem, da razume koliko denarja namenimo plačilu mesečnih položnic, prehrani, njegovim dejavnostim… Na ta način ga spodbudimo k lastnemu varčevanju. V kolikor si zaželi igračko, ki jo želi plačati z lastnimi privarčevanimi sredstvi, se z njim pogovorite o opravičenosti nakupa – je predmet res koristen in potreben. Pomembno je, da otrokovo podzavest naučimo, da za nakup ni potreben samo denar, ampak mora biti nakup tudi upravičen.