Klinične in epidemiološke raziskave kažejo, da poleg genetske predispozicije, na povečano telesno težo vplivata, kalorijsko neprimerna prehrana in telesna neaktivnost. 77% debelih otrok, takih ostane tudi ko odrastejo. Težava je v tem, da se zaradi debelosti povečuje odstotek obolelih za boleznimi kardiovaskularnega sistema in diabetesa v kasnejšem življenjskem obdobju.
Poročilo objavljeno v Archives of Disease in Childhood pravi, da bo potrebna revizija priporočil vezanih na fizično aktivnost otrok, ki naj bi preprečila razvoj debelosti. Dr. Brad S. Metcalf z Oddelka za endokrinologijo in metabolizem na Peninsula Medical School, je na podlagi navedenih zaključkov prišel ob spremljanju večjega števila otrok do petega leta starosti.
Vsak otrok je nosil napravo, ki je spremljala njegovo fizično aktivnost. Prav tako so poleg merjenja telesne teže, spremljani tudi drugi faktorji: krvni tlak, maščobe v krvi in inzulinska rezistenca. Poleg BMI (body mass index) so navedene kriterije izbrali zaradi prediktivne vrednosti razvoja bolezni kardiovaskularnega sistem in diabetesa v starejšem življenjskem obdobju.
Priporočila preventive pred debelostjo v otroški dobi pravijo, da je poleg pravilne prehrane ključna, dnevna enourna, umirjena fizična aktivnost. V raziskavi je bilo po priporočilih fizično aktivnih samo 11% deklet in 42% fantov. Zanimivo je, da v BMI ni bilo zaznati bistvene razlike med tistimi, ki so se držali priporočili in tistimi, ki se jih niso. Obstajala pa je razlika med drugimi pokazatelji, ki so bili boljši pri aktivnejših otrocih.
Raziskava je pokazala, da imajo fizično aktivnejši otroci boljše metabolične izvide, ki so povezani z boljšo preventivo pred kardiovaskularnimi boleznimi in diabetesom v kasnejšem obdobju. Dekleta telovadijo precej manj. Zelo malo otrok se je držalo predpisanih priporočil. Prehrana, kot pomemben povzročitelj debelosti, v tej raziskavi ni bila zajeta.