Sin je rad v središču pozornosti, hčerko pa morate iskati med odejami, saj le tam najde mir za branje. Njo le bežno opomnite, njega pa je treba nenehno: »Pazi, da ne skočiš. Spet si padel! Zakaj si porinil sestrico?« Nekega dne se sin upre: »Mami, zakaj name kar naprej kričiš, sestrico pa samo hvališ?« Vzgoja otrok z zelo različnimi značajskimi potezami je velik izziv.
Beri daljeVsakdanjik večine mamic z dojenčkom izgleda nekako takole: od pižame ali domače halje se običajno poslovijo šele okrog poldneva, na zamujeni zajtrk pa začno misliti šele takrat, ko jim v želodcih že pošteno ropota od lakote. Torej – skrajni čas je, da nekaj zaužijete. Ampak kaj? Nekaj piškotkov, ki bi jih poplaknile s kavo, pest čipsa ali tablico čokolade? Ne, zagotovo in odločno NE!
Beri daljePomladi in poleti narava kar buči od zvokov žuželk. Da bi zmanjšali možnost pikov, je pametno že vnaprej ukrepati:
Beri daljeVsi vemo, da je očetova pomoč prve tedne po porodu nepogrešljiva. A očetje pogosto niso prepričani, kaj njihove družice in okolica od njih sploh pričakujejo.
Beri daljeZdrav otročiček je radoveden, komunikativen, prijetno odziven. Vse to pokaže, »pove« po svoje. Individualne razlike so zelo velike tudi pri intelektualno zdravih, povprečnih otrocih. Vendar pa obstajajo nekatere širše norme pri otrokovem govornem odzivanju.
Beri daljeSodobna farmokologija je potrdila, da številna zdravilna zelišča vsebujejo učinkovine, ki jih ne moremo nadomestiti z nobenimi sintetičnimi pripravki. Ne da bi se zavedali imamo v kuhinji in hladilniku majhno lekarno.
Beri daljeDružba različnih kultur doživlja rojstvo otroka kot vesel dogodek. To je čas praznovanja, izpolnitve in upanja. Osebna izkušnja rojstva pa je pogosto v popolnem nasprotju s to idealizirano podobo, saj se veliko žensk počuti slabo, tudi njihovo razpoloženje se spreminja. Namesto pričakovanega miru se marsikatera sreča z novimi zahtevami, ki jih pred njo postavlja dojenček, na katere je bila preslabo pripravljena. Ob tem nima potrebne podpore in pomoči: v novem urniku pogreša stari red in rutino, pojavijo se neprespane noči, njena vloga se spremeni, vključujoč tudi karierne odločitve, drugačen je odnos v partnerstvu, pokaže se težje prilagajanje na starševstvo, partner je pogosto odsoten zaradi zahtev svojega poklica, včasih njuna zveza celo razpade. Prav tako so stresi lahko povezani s socialno izolacijo, finančnimi težavami ali nepričakovano težkim porodom. Čustveni prevrat pri občutljivih ženskah lahko vodi v depresijo različnih stopenj.
Beri daljeSe tudi vam zdi, da se letošnje počitnice iztekajo s svetlobno hitrostjo? Jesensko izpitno obdobje nas je že dohitelo, do novega študijskega leta pa ni več dolgo.
Beri daljeV otrokovem življenju je veliko prelomnih trenutkov in eden izmed njih je prav gotovo začetek šolanja. Pri starših pogosto prevladuje zmotno mnenje, da mora učenec ob vstopu v šolo že brati in pisati. S prezgodnjim učenjem branja pa silimo prav v čas, ki je primeren za razvoj govora in jezika. Kasneje ti učenci niso v šoli prav nič bolj uspešni od tistih, ki so se branja naučili v prvem razredu. Res pa je, da nekateri otroci znajo brati in pisati že pred vstopom v šolo, ne da bi jih kdo posebej poučeval ali spodbujal. To pomeni, da so za opismenjevanje dozoreli prej kot večina povprečno razvitih otrok. To so lahko zelo bistri otroci , ali pa imajo izredno razvite sposobnosti, ki jih zahteva branje. Vendar pa je za uspešno delo v prvem razredu pomembno le, da imajo otroci razvite tiste duševne sposobnosti, ki bodo učencem omogočile, da bodo branje in pisanje osvojili brez večjih naporov. Pomemben pokazatelj duševnega razvoja pa je prav govor. Veliko možnosti za razvoj govora daje otrokom igra vlog, ki jo srečamo v svobodni igri, ko se otroci igrajo šolo, trgovino ipd. Otroci najpogosteje igrajo vloge ljudi in živali, ki jih v takem primeru poosebijo, zato so primerne za razvoj govora in socializacije. V igrah včasih tudi pišejo, berejo, računajo, pojejo, plešejo in slikajo. Igra nastaja kot notranja otrokova potreba po gibanju, dejavnosti in delovanju. Otroka ni potrebno ne učiti in ne spodbujati k igri, omogočiti pa mu moramo, da se v svoji starosti primerno igra. V igri razvija svoje funkcije, različne sposobnosti, hkrati pa si pridobiva izkustvo. Tudi posamezne dispozicije se ne morejo same po sebi razviti v sposobnosti. Potrebni so ustrezni vplivi okolja in otrokova lastna aktivnost. Poleg dispozicij in dejanskih možnosti za razvoj, ki jih nudi okolje, je otrokova aktivnost pomemben dejavnik, ki omogoča, da otrok svoje možnosti za duševni razvoj do kraja razvije. V tej zvezi dojamemo nenadomestljivo vlogo otroške igre za otrokov celostni osebnostni razvoj. Če se otrok ne želi igrati, je to navadno znak za težave v njegovem telesnem in duševnem razvoju. V duševnem razvoju so tako prikrajšani tisti otroci, ki jim starši ne dajejo prilike za igro. To se dogaja tudi v družinah, kjer so starši prezaposleni. Tudi šolski otrok mora imeti čas za igro. Izkušnje so pokazale, da so v kasnejšem življenju odpornejši in osebno uravnovešeni tisti, ki so se ustrezno razživeli v igri.
Beri daljePogovor z otrokom Z dojenčkom se veliko pogovarjajte in ga spodbujajte k odzivu. Tako se razvijajo njegove jezikovne sposobnosti. Dojenčka glejte naravnost v oči. Glasba pomirja Dojenčka pomirja mirna instrumentalna glasba in uspavanke ter glasba v kateri se melodija pogosto ponovi. Objemi in poljubi Otroka […]
Beri dalje
