Novorojenček je videti zelo ranljiv in krhek, zato je veliko novopečenih staršev na začetku negotovih že ob vsakodnevnih opravilih, kot so kopanje, čiščenje, previjanje in oblačenje dojenčka. Pa vendar nega majhne štručke še zdaleč ni bavbav, le spretnost, ki se je z malo potrpljenja in vaje nauči prav vsak.
Beri daljeV otrokovem življenju je veliko prelomnih trenutkov in eden izmed njih je prav gotovo začetek šolanja. Pri starših pogosto prevladuje zmotno mnenje, da mora učenec ob vstopu v šolo že brati in pisati. S prezgodnjim učenjem branja pa silimo prav v čas, ki je primeren za razvoj govora in jezika. Kasneje ti učenci niso v šoli prav nič bolj uspešni od tistih, ki so se branja naučili v prvem razredu. Res pa je, da nekateri otroci znajo brati in pisati že pred vstopom v šolo, ne da bi jih kdo posebej poučeval ali spodbujal. To pomeni, da so za opismenjevanje dozoreli prej kot večina povprečno razvitih otrok. To so lahko zelo bistri otroci , ali pa imajo izredno razvite sposobnosti, ki jih zahteva branje. Vendar pa je za uspešno delo v prvem razredu pomembno le, da imajo otroci razvite tiste duševne sposobnosti, ki bodo učencem omogočile, da bodo branje in pisanje osvojili brez večjih naporov. Pomemben pokazatelj duševnega razvoja pa je prav govor. Veliko možnosti za razvoj govora daje otrokom igra vlog, ki jo srečamo v svobodni igri, ko se otroci igrajo šolo, trgovino ipd. Otroci najpogosteje igrajo vloge ljudi in živali, ki jih v takem primeru poosebijo, zato so primerne za razvoj govora in socializacije. V igrah včasih tudi pišejo, berejo, računajo, pojejo, plešejo in slikajo. Igra nastaja kot notranja otrokova potreba po gibanju, dejavnosti in delovanju. Otroka ni potrebno ne učiti in ne spodbujati k igri, omogočiti pa mu moramo, da se v svoji starosti primerno igra. V igri razvija svoje funkcije, različne sposobnosti, hkrati pa si pridobiva izkustvo. Tudi posamezne dispozicije se ne morejo same po sebi razviti v sposobnosti. Potrebni so ustrezni vplivi okolja in otrokova lastna aktivnost. Poleg dispozicij in dejanskih možnosti za razvoj, ki jih nudi okolje, je otrokova aktivnost pomemben dejavnik, ki omogoča, da otrok svoje možnosti za duševni razvoj do kraja razvije. V tej zvezi dojamemo nenadomestljivo vlogo otroške igre za otrokov celostni osebnostni razvoj. Če se otrok ne želi igrati, je to navadno znak za težave v njegovem telesnem in duševnem razvoju. V duševnem razvoju so tako prikrajšani tisti otroci, ki jim starši ne dajejo prilike za igro. To se dogaja tudi v družinah, kjer so starši prezaposleni. Tudi šolski otrok mora imeti čas za igro. Izkušnje so pokazale, da so v kasnejšem življenju odpornejši in osebno uravnovešeni tisti, ki so se ustrezno razživeli v igri.
Beri daljeV prispevku povzemamo glavne misli pogovora s patrom dr. Christianom Gostečnikom, znanim zakonskim in družinskim terapevtom. Spregovoril je o naravi človeških odnosov, o družinskem vzdušju in hrepenenju, ki se iz izvirne družine prenašajo na naslednje generacije. Tudi o moškem in ženski, ki imata vsak svojo edinstveno naravo. Če ji znata prisluhniti, gradita dober, spoštljiv odnos, v katerem oba neprestano rasteta. Prav dober zakonski odnos je namreč najboljša popotnica otrokom, ki bodo nekoč zapustili družinsko gnezdo.
Beri daljePo navadi si predstavljamo, da je glavna naloga in tipična lastnost nosečniške garderobe njena velikost, saj mora ustrezati obilju, ki ga pokriva. No ja, mimo dramatičnega brstenja in rasti trebuščka, prsi in še česa res ne moremo, toda tako pojmovanje obleke je bližje pojmovanju vreče. Oblačenje naj bi bilo odraz nas samih, naše osebnosti in čuta za estetiko, bilo naj bi v sozvočju z našim počutjem, hkrati pa naj bi ustrezalo nenapisanim pravilom za naš videz v različnih situacijah.
Beri daljeV otrokovem prvem letu življenja večina mater izkoristi pravico do porodniškega dopusta. In ta čas se relativno hitro – ali počasi – tudi izteče. Zmotno je namreč prepričanje, da večina mam po izteku porodniškega dopusta želi ostati doma, čeprav je vse več takšnih, ki se proti koncu tega obdobja sprašujejo, ali naj ostanejo doma ali naj se vrnejo v službo. Med mamicami je glede potreb in želja zagotovo veliko razlik. Čeprav najpogosteje slišimo, da je porodniški dopust prekratek, naletimo tudi na matere, ki si, kljub predanosti otroku, vendarle želijo nazaj v službo. Rade bi malce »izklopile« in se poleg vzgoje otroka, ki jim sicer še vedno pomeni prioriteto v življenju, razvijale še na strokovnem področju.
Beri daljeBogastvo v otrokovi družini gotovo pomenijo babice in dedki, ki do svojih vnukov gojijo poseben odnos. Ko starši staršev stopijo v novo vlogo, se tudi med vsemi generacijami ustvarijo nove spodbude in tudi ovire, ki jih mladi starši skupaj z starimi starši tudi premagujejo. Da bi v razširjeni družini le vladala sožitje in harmonija!
Beri daljeTripoli – Družine otrok, ki naj bi jih pet bolgarskih medicinskih sester in palestinski zdravnik v Libiji namerno okužili z virusom HIV, so sprejele odškodnino v višini 400 milijonov dolarjev, so danes potrdili v skladu Gadafi, ki je posredoval med libijsko vlado, družinami okuženih otrok in EU. Libijski vrhovni pravosodni svet bo sicer v ponedeljek obravnaval primer omenjene šesterice, za katero je libijsko vrhovno sodišče 11. julija potrdilo smrtno kazen.
Beri daljePrišel je čas, ko bomo zaklenili vrata svojega doma in pohiteli počitnicam naproti. Naj bodo te zdrave, sproščujoče in zabavne od A do Ž.
Beri daljeRaziskave, opravljene na univerzi v Kaliforniji, so pokazale, da so otroci, ki imajo starejše brate, nasilnejši kot tisti, ki imajo sestre.
Beri daljeStatistični podatki kažejo, da število razvez v drugih evropskih državah − in tudi pri nas − vztrajno narašča. Po podatkih odvetnikov mnogi od teh zakonov razpadejo zaradi vmešavanja tašče. Če si ogledamo eno od znanih razvez iz preteklosti, ki je obenem tudi tema filma Kraljica Stephena Frearsa, ki je bil prikazan na letošnjem Beneškem festivalu, hitro ugotovimo, kako pomembno vlogo je imela v tem primeru tašča.
Beri dalje
