Ljudje hrepenimo po bližini, želimo ljubiti in želimo si biti ljubljeni. Zakaj se potem v svojih intimnih razmerjih tako pogosto počutimo osamljene? V prispevku bomo skušali pojasniti, kako in zakaj zanemarjamo in rušimo svoje intimne odnose ter kaj lahko storimo, da bi jih izboljšali.
Beri daljeOtroci z dispraksijo sodijo med učence s skritimi primanjkljaji. Govorimo o približno deset odstotkih povprečno in nadpovprečno inteligentnih otrok, ki pa imajo težave na področju predelave senzornih informacij, načrtovanja, organizacije in izvajanja nekaterih gibov. Med njimi je štirikrat več dečkov. Njihova šolska uspešnost je odvisna od razumevanja okolja, prilagoditev v procesu izobraževanja, individualnih oblik pomoči in tehničnih pripomočkov.
Beri daljeVaruhinja človekovih pravic bo sodelovala pri usposabljanju sodnikov, da bi pri dodeljevanju otrok očete obravnavali enakopravno.
Beri daljeVeliko Britanijo razburja ljubezenska afera med poročeno in visoko nosečo učiteljico ter njenim dijakom.
Beri daljeSmiselnost človekovega obstoja temelji v prvi vrsti na vrednoti, ki je za večino posameznikov temeljna in brez katere si tudi težko predstavljajo svoje življenje – na ljubezni. Obstaja veliko definicij ljubezni, vendar si zelo enostavno lahko razložimo ljubezen kot doživljanje drugega človeka v vsej njegovi edinstvenosti in neponovljivosti. Kot človeško bitje je ljubljena oseba za tistega, ki ljubi, nezamenljiva, čeprav ni ničesar storila za to. Tisti, ki ga imamo radi, nima za to nobene zasluge. Frankl (1990) pravi, da ljubezen ni “zasluga”, temveč “milost.” Posebej je potrebno poudariti, da je ljubezen mnogo več od čustvenega stanja. To je odnos, ki se dotika bistva drugega človeka.
Beri daljeTrihotilomanija je bolezen, za katero je značilna nevzdržna potreba, da bi izpulili lastno dlako ali las. Oseba se skuša upreti tej potrebi, posledica pa je naraščanje napetosti, ki, če lasu/dlake ne izpuli, lahko naraste do neznosnosti. V hipu, ko je las/dlaka izpuljena, napetost upade, vse skupaj pa spremlja prijeten občutek zadovoljnosti. Posledica je izguba las/dlak, najpogosteje omejena, ki, če bolezni ne zdravijo, postane nepovratna.
Beri daljeBodoče matere pogosto sprašujejo, kaj lahko v prid dojenju naredijo že med nosečnostjo. V telesnem smislu lahko pravzaprav naredijo zelo malo, saj telo že celo nosečnost skrbi za pripravo dojk na dojenje.
Beri daljeAli naj otroci zaradi zahtev sodobnega življenja znajo pisati že ob vstopu v šolo, ali pa naj učenje te veščine prepustimo šoli, kot smo bili vajeni dolga desetletja?
Beri daljeSpet je tukaj novoletni čas, čas dobrih želja in pričakovanj. Ste kdaj razmišljali o tem, kaj pravzaprav pričakujete, da se bo zgodilo? Tukaj pustimo ob strani prijetne in manj prijetne, toda "obvezne" družabne dogodke v veselem decembru (mimogrede, bodite kdaj pozorni, koliko je v takšnih srečanjih res pristne topline in človeškega stika).
Beri daljeZ januarjem 2007 se je začel uporabljati novi Zakon o dohodnini ZDoh-2, ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 117, z dne 16. 11. 2006. Izhodišče za pripravo novega zakona je bilo besedilo Zakona o dohodnini – ZDoh-1 (Uradni list RS, št. 59/06 – UPB4 in 69/06 – odločba US), zato je tudi v novem zakonu ohranjena enaka struktura, nespremenjeno je ostalo tudi besedilo večjega števila določb posameznih členov. Zato vas v tem dopisu seznanjamo predvsem s tistimi novostmi in spremembami, ki se pomembno razlikujejo od dosedanje ureditve.
Beri dalje
